Evropska komisija s kohezijsko politiko predvideva večjo osredotočenost na trajnostni razvoj mest, vključno z razvojem okolju prijaznih nizkoogljičnih prometnih sistemov in spodbujanjem trajnostne mobilnosti v mestih. Evropska unija je 9. marca 2007 sprejela energetski sveženj za spreminjajoči se svet, pri čemer se je enostransko zavezala, da bo do leta 2020 zmanjšala emisije toplogrednih plinov za 20 %, tako da bo povečala energetsko učinkovitost za 20 % in dosegla 20 % energije iz obnovljivih virov v mešanici energetskih virov. S tega vidika je ključni element načrt za trajnostno mobilnost v mestih, ki je, kot je opredeljen v dokumentih Evropske unije, dokument strateške javne politike, namenjen zadovoljevanju potreb ljudi in gospodarskih dejavnosti na mestnih ali metropolitanskih območjih po mobilnosti za boljšo kakovost življenja, ki obravnava vse oblike prevoza po vsej urbani aglomeraciji, zlasti javni in zasebni promet, tovor in potnike, motorizirane in nemotorizirane, premikajoče se ali stacionarne. Odbor regij Evropske unije je poudaril, da je treba združiti lokalna in regionalna prizadevanja, saj je upravljanje na več ravneh ustrezno orodje za povečanje učinkovitosti ukrepov za boj proti podnebnim spremembam. Strateški pristop k načrtovanju mestnega prometa tako temelji na načelih povezovanja, sodelovanja in ocenjevanja, da bi zadostili potrebam po mobilnosti posameznikov in institucij ali podjetij v mestnem in metropolitanskem območju, da bi izboljšali kakovost življenja. Vse večja mobilnost v mestih in med mesti sta glavni temi Evropske unije za obdobje 2014–2020, zato so vzpostavitev, posodobitev ali širitev sistemov lokalnega javnega prevoza prednostne naloge financiranja v tekočem letu Evropske unije. Zato mora v skladu z evropskimi, nacionalnimi in lokalnimi programskimi dokumenti razvoj mobilnosti v mestih postati veliko manj odvisen od uporabe avtomobilov, in sicer s spremembo osredotočenosti od mobilnosti, ki temelji predvsem na njihovi uporabi, mobilnosti na podlagi hoje, kolesarjenju kot potovalnem sredstvu, uporabi visokokakovostnega in učinkovitega javnega prevoza ter zmanjšanju uporabe avtomobilov vzporedno z uporabo čistih kategorij avtomobilov. Zastoji, odvisnost od avtomobilov in povezljivost javnega prevoza so problemi, s katerimi se trenutno soočajo številne skupnosti. Napovedi na nacionalni in lokalni ravni jasno kažejo trend povečevanja stopnje motorizacije in števila dnevnih voženj. Ker se projekti ne izvajajo za spremembo potovalnega vedenja državljanov, se spodbujajo načini
