Splošni cilj je: Neposredno prispevati k povečanju energetske učinkovitosti v javnih stavbah v severozahodni regiji Romunije. Opis splošnega cilja: Energetska učinkovitost in obnovljivi viri energije so pomembna podlaga za trajnostni razvoj, saj prispevajo k varstvu okolja in podnebja, ustvarjanju lokalnih delovnih mest in gospodarski rasti, zanesljivosti oskrbe z energijo, neodvisnosti od nihanj cen energije ter socialni koheziji in inovacijam. Energetska učinkovitost je razmerje med rezultatom učinkovitosti, storitev, blaga ali energije in energijo, porabljeno v ta namen (Direktiva 2012/27/EU). Varčevanje z energijo pomeni zmanjšanje porabe energije s spremembo vedenja ali zmanjšanjem gospodarske dejavnosti (Načrt za energetsko učinkovitost, Evropska komisija, 8. marec 2011). Učinkovita raba energije, povečanje energetske učinkovitosti pomeni realizacijo enote izdelka, blaga ali storitve, ne da bi se znižala njena kakovost ali učinkovitost, hkrati pa se zmanjša količina energije, ki je potrebna za proizvodnjo tega izdelka, blaga ali storitev (Zakon 199/2000 o energetski učinkovitosti, spremenjen z zakonom 120/2002). Po besedah predsednika ARPEE (romunskega združenja za spodbujanje energetske učinkovitosti), Gillesa Humberta, je energetska učinkovitost „temeljna prednostna naloga v Romuniji“. Naša država bi lahko v naslednjih desetih letih zmanjšala porabo energije za do 11,7 milijona toe (v tonah ekvivalenta nafte), če bo uporabila ukrepe za povečanje energetske učinkovitosti na evropsko povprečje. Poleg tega bo morala v skladu z evropsko direktivo, ki je začela veljati v začetku tega leta, do leta 2020 in vključujoče, vsaka država članica EU vsako leto zmanjšati prodajo energije končnim odjemalcem za 1,5 %. Poleg tega bo treba vsako leto obnoviti vsaj tri odstotke skupne tlorisne površine stavb v lasti in rabi osrednje vlade, da bodo izpolnjene minimalne zahteve glede energetske učinkovitosti, ki jih je določila EU. Zanesljivi podatki, ki so trenutno na voljo (veljavni za leto 2011 pri Eurostatu), kažejo, da je devet držav članic EU pod povprečno energetsko intenzivnostjo, novi udeleženci pa so v primerjavi z zahodnimi državami zelo uspešni. Irska (-43 %), Danska (–37 %) in Združeno kraljestvo (-28 %) zasedajo stopničke nizke specifične porabe energije glede na BDP. Po drugi strani pa so Bolgarija (+394 %!), Estonija (+249 %) in Romunija (+172 %), sledijo ji Češka (+147 %), Slovaška (+142, Latvija (+124), Poljska (+120 %) in Litva (+109 %), države s posebno potrošnjo, ki je vsaj dvakrat višja od povprečja EU. Kot sem poudaril, je bil javni sektor opredeljen kot tisti, v katerem so potrebni nujni intervencijski ukrepi za povečanje energetske učinkovitosti stavb, kot je opredeljeno tudi v strategijah.
