Poslanstvo ali poslanstvo projekta je zagotoviti širšo dostopnost latvijske kulturne dediščine javnosti v digitalnem okolju in njeno trajnostno ohranjanje z izvajanjem digitalizacije kulturne dediščine in razvojem centralizirane platforme odprtega informacijskega sistema, s čimer se nadaljujejo dejavnosti prvega kroga projekta. Projekt opredeljuje pet ukrepov: 1) izboljšanje operativnih procesov, vključno z revizijo digitalizacije, upravljanja digitalnih vsebin, postopkov arhiviranja in distribucije, 2) digitalizacija kulturne dediščine, 3) razvoj integrirane platforme za kulturno dediščino Latvije – druga faza, vključno z izboljšanjem in razvojem sistemov za upravljanje digitalnih vsebin, arhiviranje in distribucijo, razvoj enotnega sistema za distribucijo vsebin ter drugi krog sistema licenciranja avtorskih pravic in vsebin, 4) razvoj enotne infrastrukture IKT, vključno z ustvarjanjem kinematografske in fotonegativne infrastrukture za digitalizacijo, 5) vodenje projektov. Digitaliziranih 976 000 strani tekstovnega gradiva, 150 000 kosov slik, 350 000 minut zvočnega in video gradiva, 660 minut kinematografskega gradiva, 50 000 muzejskih predmetov ter digitalizacija 30 kulturnih spomenikov 3D, posnetek 30 kulturnih dogodkov in 15 nesnovnih enot kulturne dediščine. Kot rezultat projekta bodo v skladu z revizijo in izboljšanjem operativnih procesov razvite 4 storitve za različne ciljne skupine, vključno s tremi e-storitvami. Projekt bo še naprej razvijal sistem upravljanja in arhiviranja digitalnih predmetov, razvil sisteme upravljanja avtorskih pravic in licenciranja vsebin v drugi fazi, uvedel infrastrukturo za kinematografijo in fotonegativno digitalizacijo, objavil 10 odprtih naborov podatkov in razvil integrirano centralizirano odprto informacijsko platformo v 2. fazi 3,3 leta po koncu izvajanja projekta (leta 2025) bodo rezultati projekta doseženi na naslednji način: 1) v enotni digitalni sistem za upravljanje objektov (DOM) je bilo postavljenih 1 300 000 objektov, 2) bistveno arhitekturni element – integrirana platforma latvijske kulturne dediščine, bo uporabljalo kar šest institucij. Projekt bo zagotovil splošno dostopne informacije za ponovno uporabo brezplačno, javno in v neomejeni obliki, tako da bodo te informacije na voljo v odprtem standardu, odprtem formatu in strojno berljivi obliki skupaj z metapodatki.Skupni stroški znašajo 3 899 817,69 EUR, od tega 3 314 845,04 EUR (85 %) financira Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR). Najmanj 50 % upravičenih stroškov projekta so stroški digitalizacije vsebin kulturne dediščine. Trajanje projekta – 36 mesecev.Projekt bo razvit in uporabljen v prejšnjem programskem obdobju projektov „Ustvarjanje digitalne knjižnice – 2. faza“, „Razvoj digitalnih knjižničnih storitev“, „Razvoj storitev digitalne knjižnice“, „Zagotavljanje enotnega državnega arhivskega sistema“ in „Ekonomski informacijski sistem nacionalnih muzejev“, „Razvoj zbirke nacionalnih muzejev (NMKK), faza 2“, „Kulturne in avdiovizualne institucije“ in „Ekonomski informacijski sistem nacionalnih muzejev“. Digitalizacija vsebin bo vključevala digitalne vsebine, shranjene v nacionalni knjižnici Latvije (LNB), latvijskem nacionalnem arhivu (LNA), Upravi narodne dediščine (NCMP), muzejih in drugih kulturnih ustanovah. Sistem digitalnega upravljanja predmetov (DOM) Nacionalne knjižnice Latvije se bo še naprej razvijal itd. Projektne aktivnosti neposredno nadaljujejo projekt „Digitalizacija vsebin kulturne dediščine (1. faza)“(v nadaljnjem besedilu: projekt 1. krog) in doseganje njegovih ciljev. Dejavnosti, ki se bodo izvajale v obeh fazah projekta, rezultati, ki jih je treba doseči, in kazalniki izložkov so strogo ločeni, da se prepreči prekrivanje. Za podrobno razlikovanje glej oddelek s podrobnim opisom projekta (v nadaljnjem besedilu: OVP). Uspešnost in prispevek projekta k kazalnikom rezultatov ciljev trajnostnega razvoja. Nadaljevanje digitalizacije kulturne dediščine bo povečalo socialno-ekonomske koristi za številne družbene skupine in ustvarilo finančne prihranke v državnem proračunu. Širitev priložnosti za javnost, da se seznani s kulturno dediščino v digitalni obliki, čas storitve za stranke v zvezi z izdajanjem gradiva (knjig, arhivov itd.) strankam se bo še naprej zmanjševala. Pri uporabi digitalnih vsebin na internetu, tj. brez osebnega obiska ustanov za varstvo kulturne dediščine, se upravno breme znatno zmanjša, saj se skrajša čas in finančna sredstva strank. Digitalna kulturna dediščina, podobna odprtim podatkom, je vir poslovnih idej za trgovce, kar lahko v prihodnosti privede do ustvarjanja novih komercialnih proizvodov na latvijskem trgu, na evropskem in svetovnem trgu.
