Poslanstvo ali poslanstvo projekta je zagotoviti široko dostopnost latvijske kulturne dediščine javnosti v digitalnem okolju, ki je podlaga za krepitev nacionalne identitete, razvoja kulture, znanosti, družbe znanja in ustvarjalnih industrij, ter zagotoviti trajnostno dolgoročno ohranjanje nacionalne kulturne dediščine v digitalni obliki, priložnosti za ponovno uporabo novih izdelkov in storitev ter vključevanje v enoten digitalni evropski in svetovni kulturni prostor. Projekt opredeljuje šest ukrepov: 1) priprava dokumentacije, ki podpira projekt, 2) razvoj in izboljšanje operativnih procesov, vključno z razvojem digitalizacije, upravljanja digitalnih vsebin, postopkov arhiviranja in distribucije, razvoj zasnove in izvedbenega načrta kompetenčnih centrov ter reševanje vprašanj avtorskih pravic, 3) digitalizacija kulturne dediščine, vključno z evidentiranjem razvoja, 4) razvoj integrirane platforme latvijske kulturne dediščine, prva faza, vključno z izboljšanjem in razvojem upravljanja digitalnih vsebin, sistemov za arhiviranje in distribucijo ter razvoj prvega kroga sistemov licenciranja avtorskih pravic in vsebin, 5) razvoj enotne infrastrukture IKT, vključno z opremljanjem kulturnih centrov z infrastrukturo za distribucijo video vsebin). Naslednji kazalniki izložkov projekta bodo doseženi do vključno leta 2021 pri izvajanju projektnih dejavnosti: 15 (petnajst) operativnih procesov je bilo izboljšanih in razvita je bila 1 (ena) integrirana platforma centraliziranega odprtega informacijskega sistema latvijske kulturne dediščine. Projekt bo dosegel naslednje kazalnike rezultatov: Digitalizirano tekstovno gradivo s 3 075 000 stranmi, opisi različnih podob in kulturnih vrednot 117 000 enot, vključno z zemljevidi, fotografijami, meritvami kulturnih spomenikov in opisi primerov, 223 000 minut zvočnega gradiva, 245 000 minut video materiala, 37 500 minut kinematografskega gradiva, 70 000 muzejskih predmetov ter majhna digitalizacija 3D kulturnih spomenikov (10 enot), kulturnih dogodkov (50 enot) in nesnovne kulturne dediščine (15 enot) in 50 % digitaliziranega gradiva v projektu bodo na voljo na enotni platformi. Kot rezultat projekta bodo v skladu z načrtovanim izboljšanjem postopka razvite 4 storitve za različne ciljne skupine, vključno s tremi storitvami. Projekt bo še naprej razvijal sistem za upravljanje in ohranjanje digitalnih predmetov, razvil sisteme za upravljanje avtorskih pravic in licenciranje vsebin v fazi 1, opremil 29 regionalnih kulturnih centrov z infrastrukturo za distribucijo video vsebin, ustvaril kompetenčni center za upravljanje z eno vsebino in distribucijo 1 vsebin, objavil številne odprte podatkovne nize, vključno s povezanimi odprtimi podatkovnimi nizi, ter v 1. fazi razvil integrirano centralizirano odprto informacijsko platformo. Projekt bo brezplačen, javna in neomejena ponovna uporaba podatkov, vključno s povezanimi odprtimi nabori podatkov, v 1. fazi pa bo razvita integrirana centralizirana odprta informacijska platforma. Najmanj 50 % upravičenih stroškov projekta so stroški digitalizacije vsebin kulturne dediščine. Trajanje projekta – 48 mesecev. Rezultati projektov „Ustvarjanje digitalne knjižnice – 2. faza“, „Razvoj digitalnih knjižničnih storitev“, „Program razvoja in izvajanja enotnega državnega arhivskega informacijskega sistema“ in „Zagotavljanje latvijskih avdiovizualnih materialov v e-okolju“ bodo razviti in uporabljeni v prejšnjem obdobju načrtovanja. Digitalizacija vsebin bo dopolnila digitalne vsebine, zbrane v nacionalni knjižnici Latvije (LNB), latvijskem nacionalnem arhivu (LNA) in drugih kulturnih ustanovah. Poleg obstoječih vrst materialov se bodo surovine do zdaj digitalizirale. Sistem upravljanja digitalnih objektov (DOM) latvijske nacionalne knjižnice (DOM) se bo še naprej razvijal itd. Uporabnost projekta in prispevek k kazalnikom rezultata SAM se bosta še naprej razvijala. Z nadaljevanjem digitalizacije kulturne dediščine se bodo povečale socialno-ekonomske koristi za številne skupine in finančni prihranki za javni proračun. Širitev priložnosti za javnost, da se seznani s kulturno dediščino v digitalni obliki, čas storitve za stranke v zvezi z izdajanjem gradiva (knjig, arhivov itd.) strankam se bo še naprej zmanjševala. Pri uporabi digitalnih vsebin na internetu, tj. brez osebnega obiska ustanov za varstvo kulturne dediščine, se upravno breme znatno zmanjša, saj se skrajša čas in finančna sredstva strank. Digitalna kulturna dediščina, podobna odprtim podatkom, je vir poslovnih idej za trgovce, ki lahko v prihodnosti privedejo do ustvarjanja novih komercialnih proizvodov na latvijskem trgu, v Evropi in Evropi.
