Splošni cilj projekta „SPITAL – SKUPNOST, stalen tok oskrbe novorojenčka in dojenčka s povečanim tveganjem za bolezni in smrt“ je zagotoviti ustrezne in kakovostne zdravstvene storitve za novorojenčke in dojenčke, kar bo zmanjšalo število smrti novorojenčkov in dojenčkov, z izboljšanjem kazalnikov zdravja otroka. Zdravje je področje s posebno pomembnim vplivom na javne vire in kakovost življenja, sestavni del človeškega kapitala v razvitih državah, ki povečuje produktivnost dela in spodbuja gospodarsko rast. Zdravje žensk in otrok je glavna prednostna naloga na področju javnega zdravja v kateri koli civilizirani družbi. Romunija kaže velike razlike v večini zdravstvenih kazalnikov v primerjavi s povprečjem EU, pri čemer se pogosto uvršča na zadnje ali eno od zadnjih mest. Ranljive in premalo pokrite podskupine prebivalstva so tiste, ki beležijo najšibkejše zdravstvene kazalnike. Na nacionalni ravni se pričakovana življenjska doba stalno podaljšuje, vendar je pod evropskim povprečjem (po podatkih Eurostata za -6,2 leta med moškimi in – 4,6 leta med ženskami v letu 2013). Umrljivost dojenčkov je še vedno trikrat višja od povprečja EU zaradi socialno-ekonomskih dejavnikov, povezanih z revščino in pomanjkanjem dostopa do zdravstvenih storitev, ter resnih pomanjkljivosti pri zagotavljanju zdravstvenih storitev, zlasti primarnega zdravstvenega varstva. Zgodnja diagnoza in zgodnje zdravljenje bi prispevala k boljši kakovosti življenja in daljši pričakovani življenjski dobi, zlasti med tistimi, ki so premalo pokriti zaradi njihovega socialno-ekonomskega položaja ali ovir pri dostopnosti. Za razliko od drugih držav, kjer so stroški, ki jih mora plačati pacient, visoki in vodijo v revščino, je v Romuniji pomemben dejavnik izključenosti neenakost dostopa, ne toliko visoki finančni stroški. Neenakosti in negativni rezultati v zdravstvenem sektorju v Romuniji so raznoliki in predstavljajo kompleksne izzive za prihodnost: zagotavljanje storitev neenake kakovosti, neoptimalne kakovosti programov stalnega usposabljanja, namenjenih strokovnjakom na tem področju, ter šibke institucionalne zmogljivosti za opredelitev in podporo izvajanju stalnih mehanizmov za dvig kakovosti. Na strateško prednostno razvrstitev vplivajo predvsem vrzeli v zdravstvenih kazalnikih in neenakosti na področju zdravja, ki so kot take opredeljene v nacionalni zdravstveni strategiji (vključno s umrljivostjo mater in dojenčkov) in za katere je znano, da imajo večji vpliv na najrevnejše in najranljivejše. Zdravstveno osebje je bistvenega pomena za zagotavljanje ukrepov na prednostnih zdravstvenih področjih, kot je zdravje žensk, revnim, ranljivim in marginaliziranim