Ozemlje Normandije ponuja biotsko raznovrstnost, ki sodeluje pri svoji identiteti in je pomembna prednost za njen gospodarski in družbeni razvoj.Dejstvo je, da ohranjanje biotske raznovrstnosti predstavlja prednost v privlačnosti ozemelj z ohranjanjem kakovostnega življenjskega okolja za prebivalce in z razvojem gospodarskih dejavnosti, povezanih zlasti s turistično privlačnostjo regije.Pobočja in apnenčaste trate so med najbolj simboličnimi naravnimi okolji v regiji.Zaznani po svojem velikem ekološkem interesu, pozdravljajo izjemne, pogosto redke in ogrožene živalske in rastlinske vrste, edinstvene v regiji. Conservatoires d’espaces naturelles de Normandie je želel, da bi ohranili naravno dediščino, ekološke funkcije in pokrajine, zaradi katerih so pobočja in apnenčaste trate značilni, zato je Conservatoires d’espaces naturelles de Normandie želel mobilizirati vse akterje na teh območjih v okviru regionalnega programa skupnih ukrepov: regionalni akcijski program za apnenčaste griče in Lawns. Poseben interes apnenčastih habitatov za ohranjanje izjemne biotske raznovrstnosti je poudarjen v regionalnih shemah ekološke skladnosti obeh ozemelj. Za nekdanjo visokonormansko ozemlje je bila posebej opredeljena nevtrokalcikulturna podtrava za vzdrževanje kalcikulturnih sredstev in njihove kontinuitete. Sektorji, opredeljeni v tej podtrami, so tisti, ki sestavljajo večino področja delovanja programa na zgornjem delu Norveške.Za nekdanje nizkonormansko ozemlje je SRCE opredelil splošnejši podtrak „odprtih zemljišč“, ki vključuje vse apnenčaste habitate. Na podlagi teh dveh informacij je bilo v letih 2018 in 2019 izvedeno prvo kartiranje odprtega kalkkulturnega okolja. Ta plast je na voljo na orodju CARMEN in vsebuje povzetek informacij o vseh apnenčastih pobočjih, opredeljenih v Normandiji.Večina opredeljenih travnikov je zdaj opuščena in predstavlja srednjeročno tveganje za pušo in pogozdovanje. Poleg primarne trate je tradicionalna ekstenzivna paša vzrok za nastanek večine kalcikulturnih travnikov, tako da je upad kmetijstva v zadnjih desetletjih nasprotno spodbudil zaprtje (Bensettiti et al. (COORD.), 2005).Ta pastoralna dejavnost na pobočjih in apnenčastih travnikih je zdaj ekonomsko netrajnostna in večina pobočij je zdaj opuščena, razen v nekaterih sektorjih, kjer je vzreja še vedno prisotna kot v Pays d’Auge ali Pays de Bray.
