Vodenje je bistven del funkcionalnega in udobnega mestnega okolja. To je kompleksna entiteta, ki je veliko več kot le niz prometnih znakov ali smernic za ljudi od a do b. Ne le omogoča varno in funkcionalno mobilnost, temveč tudi ljudem omogoča, da uživajo v različnih izkustvenih vsebinah v urbanem prostoru. To vključuje pomembne priložnosti za urbani razvoj, tako z vidika rasti storitvenega poslovanja, kot tudi pri preizkušanju in uvajanju novih inovativnih rešitev na trg. Učinkovitejše usmerjanje in usmerjanje ljudi na mestnih območjih na podlagi lastnih potreb, preferenc ter uporabniških in potrošniških profilov bo izboljšalo prepoznavnost in dostopnost storitvenih podjetij in kulturnih objektov. Po drugi strani pa z vidika poslovnega razvoja infrastruktura in rešitve za varnost, pomembne dogodke in nadzor množic predstavljajo zanimiv ekosistem s hitro razvijajočim se in rastočim globalnim trgom. Vendar ta potencial trenutno ni v celoti izkoriščen. Mesta imajo široko paleto potreb v smislu usmerjanja, vendar manjkajo opredeljeni pristopi za opredelitev in soustvarjanje inovativnih rešitev za varnost in zaščito. Smernice in znaki za mesta niso bili zasnovani in upravljani centralno, kar je privedlo do razdrobljenosti svežnja smernic. To celoto je treba obravnavati z različnih vidikov, da bi se lahko učinkovito odzvali na različne potrebe in izzive. Projekt „Ekosistem usmerjanja“ je opredelil dva medsebojno povezana sklopa potreb, s katerima pristopi k celotnemu usmerjanju v EU v normalnih okoliščinah2. Da bi olajšali učinkovitejši razvoj rešitev in storitev, povezanih s poslovnim usmerjanjem v prihodnosti, se projekt odziva na izzive in priložnosti, ki izhajajo iz teh dveh sklopov potreb, tako z vidika mest kot podjetij. Mesta morajo oblikovati jasne načrte za razvoj in upravljanje smernic ter odpreti vmesnike za podjetja. Izzive in težave pri usmerjanju je treba odpreti podjetjem, da bodo lahko razvijala rešitve. Jasen načrt smernic in sistematično odpiranje potreb bosta podjetjem omogočila, da se vključijo v razvoj različnih rešitev. Da bi omogočili in olajšali to sodelovanje, bo projekt oblikoval in razvil inovacijsko platformo. Projekt Ekosistem za usmerjanje je bil pripravljen v sodelovanju s strokovnjaki iz treh šestih mest Aika, Helsinkih, Tampereju in Turkuju. Pri pripravi vsakega mesta so sodelovali organi, pristojni za usmerjanje in privabljanje, odgovorni za varnost in organizacija razvijalcev, ki delujejo v poslovnem vmesniku. Projekt se odziva na zgoraj navedene izzive in dosega svoje cilje z izvajanjem petih sklopov ukrepov (glej Prilogo 1). Ukrep 1 (PP1) oblikuje splošni načrt usmerjanja za mesta, ki bo omogočil centraliziran in sistematičen razvoj v prihodnosti. TPK2 oblikuje in preizkuša inovacijsko platformo za usmerjanje, ki povezuje podjetja z mestom pri razvoju inovativnih rešitev za usmerjanje. Nazadnje, TPK 3 načrtuje in izvaja pilotne projekte v vsakem mestu ter spremlja učinkovitost ukrepov. TPK4 se osredotoča na administrativne in komunikacijske dejavnosti projekta ter zagotavlja nemoteno sodelovanje med različnimi komponentami. TPK5 izvaja izkušnje iz pametnega vodnika in modela urbanega usmerjanja kot del dejavnosti mestnih organizacij. S svežnjem ukrepov se na primer oblikujejo koraki za uvedbo modela smernic, načrt od vmesnika komercialnih operaterjev do koncepta smernic in zbirka orodij za izvajanje koncepta. Zato projekt ustvarja ekosistem smernic, v katerem Helsinki, Tampere in Turku (in 6 mest Aika) skupaj s podjetji in deležniki oblikujejo svoje smernice kot skupno inovacijsko platformo. Usmerjanje v mestih bo postalo učinkovitejše, mestna središča pa bodo oživila na nov način, ki bo privedel do povečane poslovne dejavnosti za poslovno skupnost. Po drugi strani pa podjetja, ki zagotavljajo storitve usmerjanja in izdelke, skupaj z mesti in velikimi podjetji razvijajo izdelke, začenši z resničnimi potrebami. Uspešni projekti ustvarjajo dragocene reference, ki odpirajo vrata na mednarodne trge. Načelo projekta je, da imajo vsi udeleženci enak status in možnosti za sodelovanje v njegovih aktivnostih. Včasih je treba pri usmerjanju in usmerjanju upoštevati spol, vendar je projekt aktiven z vidika enakosti spolov. Na Finskem še vedno obstaja razlika med moškimi in ženskami. Ta delitev
