Nevrološke poškodbe možganov se opazijo ne le pri bolnikih s hudo poškodbo možganov, temveč tudi pri bolnikih s kardiokirurgijo ali očesnimi boleznimi. Možganska obtočna avtoregulacija (CTA) je eden od bistvenih fizioloških dejavnikov, katerih motnje ne vplivajo le na nevrokirurgijo (poškodba možganov, hemoragična možganska kap itd.) ali bolnike s kardiokirurgijo, ampak so povezane tudi z nevrodegenim glavkomom. Med kardiokirurškim kirurškim posegom z umetnim krvnim obtokom ima veliko število kirurških bolnikov okvarjeno delovanje možganov zaradi SKAR motenj. Nevrološke pooperativne zaplete, kot sta kognitivna disfunkcija in delirij, so opazili pri približno 53–83 % postbolnišničnih kardiokirurških bolnikov in do 42 % bolnikov celo 5 let po operaciji. Zdravljenje posttravmatskih in pooperativnih (neevrokirurgija, kardiokirurška kirurgija, presaditev organov) nevroloških poškodb možganov stane milijard dolarjev ameriške družbe. Za reševanje tega problema bo razvit možganski nevrozaščiteni kompetenčni center, sestavljen iz skupine znanstvenikov in zdravnikov s Tehnološke univerze Kaunas, litovske univerze za zdravstvene vede in klinike v Vilnius. Te skupine bodo sodelovale pri razvoju patentiranega sistema možganskega fiziološkega spremljanja v realnem času in preprečevanja kršitev kognitivnih funkcij ter raziskav in razvoja ter kliničnega potrjevanja tega sistema. Izvedena bo prospektivna znanstvena klinična študija, v kateri bodo ocenam stanja SKAR v realnem času sledili intervencijski medicinski postopki za preprečevanje predolgih motenj SKAR in zmanjšanje tveganja za poškodbe možganov pri bolnikih s kardio in nevrokirurgijo. Projekt bo razvil inovativen izdelek – patentiran nevrozaščitni sistem, ki bo omogočal zmanjšanje pooperativnih zapletov kardio in nevrokirurških bolnikov ter izbiro ciljno usmerjenega zdravljenja bolnikov z očesnimi boleznimi.