A) Na področju medsektorskih IKT je internet stvari eden najbolj dinamično razvijajočih se sektorjev s številnimi mednarodnimi konferencami, organiziranimi v okviru raziskav interneta stvari (npr. IEEE WF-IOT, ACM IPSN, IoT 360) in programi raziskav in razvoja v okviru programa Obzorje 2020. Za razvoj interneta stvari so vodilna podjetja (npr. Intel, Samsung, Microsoft, Cisco) ustanovila Fundacijo za odprto povezljivost (OCF), da bi izboljšala prejšnje sodelovanje pri standardizaciji. Ta organizacija je odprta za sodelovanje z univerzitetnimi partnerji. Glavni cilj OCF je podpreti oblikovanje enotnih standardov na področju interneta stvari in razviti odprtokodno referenčno programsko opremo (IoTivity) za izvajanje standardov. V razvojnem okolju aplikacij IoT je JavaScript postal ključni jezik, saj pomaga ustvarjati od platforme neodvisne aplikacije, po drugi strani pa je mogoče ustvariti sisteme, ki rešujejo kompleksne probleme brez globokega znanja programerja. Eden največjih tehnoloških in razvojnih izzivov v IoT je potreba po zagotavljanju učinkovitega delovanja programov JavaScript na napravah z zelo nizko zmogljivostjo. Zaposleni na Oddelku za razvoj programske opreme SZTE že vrsto let izvajajo raziskovalne in razvojne dejavnosti na tem področju pod vodstvom strokovnega vodje razpisa v sodelovanju s Samsungom. Odprtokodna programska oprema (JerryScript) je bila razvita za zagon programov JavaScript na napravah IoT z zelo majhnimi viri (128 KB RAM). Razvijalci referenčnega sistema IoTivity OCF so napovedali, da bo JerryScript vključen v platformo IoTivity, tako da lahko SZTE aktivno sodeluje v mednarodnem postopku standardizacije interneta stvari. Ena najpomembnejših aplikacij IoT je razvoj inteligentnih senzorskih sistemov, ki zbirajo podatke o živih organizmih, ki jih zaradi svoje posebne narave lahko imenujemo IoLT (Internet živih stvari). Na podlagi naših prejšnjih rezultatov raziskav in razvoja bo projekt ustvaril platformo za pomoč pri razvoju aplikacij IoLT. Platforma podpira visoko raven programiranja senzorjev z zelo nizkimi viri za zagotavljanje prilagodljivega zbiranja in obdelave podatkov. Območje IoLT zahteva maksimalno spremljanje varnosti podatkov in programske opreme, zato imajo povezane raziskave pomembno vlogo v projektu. Razvijamo porazdeljene algoritme za obdelavo podatkov, ki posvečajo posebno pozornost varnosti podatkov. Za izboljšanje varnosti programske opreme razvijamo metode in programska orodja za statično in dinamično analizo programov JavaScript. V projektu predstavljamo uporabo IoLT platforme s pravo rastlinsko biologijo, psihiatrično in avtomatizirano pametno laboratorijsko aplikacijo. Platforma bo odprta, tako da bo lahko pritegnila širok spekter zanimanja in imela veliko možnosti, da bo igrala pomembno vlogo v mednarodnih projektih raziskav in razvoja IoLT. Naš cilj je vključiti nastalo IoLT platformo v proces standardizacije OCF in tako ustvariti trajnostni IoLT center odličnosti v Szegedu. Za projekt so načrtovani trije mejniki (M1, M2, M3). Prva in druga faza projekta bosta trajali 1,5 leta in tretje eno leto. Pretok informacij med glavnimi tehnološkimi projektnimi skupinami se izvaja že od samega začetka in uporabljajo se rezultati drug drugega. Za aplikativne raziskave je značilna prva izvedba eksperimentalne faze, razširjene z IoLT tehnologijo. Temu sledijo zbiranje podatkov, nato ocena in sklepi. Aplikacije uporabljajo algoritme, razvite v osnovnih tehnoloških delovnih skupinah, reševanje problemov, s katerimi se srečujejo med procesom, pa vključuje nove raziskovalne naloge za ključne tehnološke projektne skupine. Med štiriletnim projektom bo v EPDČ zaposlenih povprečno 0,5 poklicnih vodij, 1.125 višjih raziskovalcev, 7,83 raziskovalcev, 5,4 doktorskih študentov, 7,1 študentov in 0,5 tehnikov, SZBK pa bo zaposlil 0,85 višje raziskovalce, 5.6 raziskovalcev, 3 mlade raziskovalce in 0,25 asistentov. V zvezi z znanstvenimi konferencami smo na SZTE (10,2 mFt) šteli 40 cest, na strani SZBK pa smo izračunali 8 cest na leto, s skupnimi stroški 13,6 mt. B) Projekt je sestavljen iz 3 raziskovalnih delovnih skupin, v katerih so vključene podopravile razporejene na 3 mejnike. Med štiriletnim izvajanjem sta prvi in drugi mejnik 1,5 leta, tretji pa eno leto. Do prvega mejnika bomo pridobili načrtovano opremo IoLT. Največji del stroškov so stroški osebja, ki sodeluje pri tehnični izvedbi (plače in konferenčna potovanja). Storitev ne uporabljamo. Imeli bomo razmeroma majhne stroške, povezane z naložbami (sredstva in materialni stroški). Razloge za to lahko najdete v stroškovnem načrtu, kjer predstavljamo potrebne stroške na mesec in stroške HUF na nalogo. Povprečni stroški projekta v ekvivalentu polnega delovnega časa so navedeni tudi po kategorijah zaposlenih. V projektu smo načrtovali tudi nakup materialnih stroškov v višini 31,2 milijona HUF.