Cilj projekta je raziskati patogenezo redkih bolezni z novimi diagnostičnimi metodami, ki same po sebi predstavljajo spremembo paradigme in dodano vrednost, saj je tehnološki napredek bistveno spremenil diagnostično učinkovitost na tem področju. V skladu s cilji mednarodnega konzorcija redkih bolezni in z organizacijo sodelovanja odličnosti je cilj projekta nadaljevanje terapij. Ena od glavnih novosti tega raziskovalnega programa je, da s sinergijskim usklajevanjem madžarskih vrhunskih raziskovalnih zmogljivosti ustvarja priložnosti za nadaljnje sodelovanje v domačem in mednarodnem sodelovanju, objavljanje v vodilnih revijah (Q1, D1 kakovost) na tem področju in ustvarjanje številnih novih razvojnih dosežkov na področju raziskav in razvoja. Rezultati bodo ponudili mednarodno edinstveno priložnost za razumevanje patogeneze redkih bolezni, razvoj novih diagnostičnih in terapevtskih postopkov, njihovo dolgoročno vključitev v kliniko in s tem zagotavljanje dolgoročne trajnosti rezultatov. Razvija se madžarska zbirka podatkov o kliničnem eksomu, ki je bistvena za oblikovanje individualizirane diagnostike in zdravljenja, pa tudi za oblikovanje sodobnih osnovnih in farmacevtskih raziskav, ki temeljijo na genetski osnovi. V skladu z navedenim bo baza podatkov na ravni genoma, ustvarjena s projektom, podprla tudi prihodnjo spremembo paradigme zdravstvenega sistema, ko bodo vzpostavljeni ustrezni regulatorji. V skladu s tem bo uporaba genomskih podatkov pri vsakodnevnem zdravljenju in načrtovanju družine močno povečala terapevtsko varnost in zmanjšala pojavnost resnih genetskih bolezni. Ker je namen zdravstvene politike razviti in naložiti nacionalni zdravstveni informacijski sistem, se podatki, pridobljeni s tem projektom, uporabljajo kot dober pilotni projekt. Najsodobnejša molekularna biološka, bioinformatična, molekularna genetska, biokemična, celična in izvorna biologija ter metode živalskih modelov in vivo z uporabo širokega razpona metodološkega spektra (npr. inducirana tehnologija pluripotentnih matičnih celic, ki presega „stanje tehnike“ in vitro) dosegajo zastavljene cilje. Vključevanje raziskovalcev, vključenih v temeljne raziskave, je bistveno tudi za uspešno sodelovanje med posameznimi centri (mreža redkih bolezni), saj se njihovo raziskovalno področje ujema s temo in lahko s svojim strokovnim znanjem prispeva k optimalnemu delovanju klinične mreže. B) Raziskovalne dejavnosti IZKLJUČNE REPUBLIKE temeljijo na treh ključnih stebrih: raziskave o patogenezi, diagnozi in zdravljenju redkih bolezni. Raziskovalni projekt se bo izvajal na Univerzi v Szegedu na Inštitutu za medicinsko genetiko SZTE, Centru za interno medicino in kardiologijo št. 2 SZTE, Otroški kliniki in otroškem centru SZTE, pa tudi v Szegedu na Inštitutu za biokemijo in genetiko madžarske akademije znanosti, Univerzi v Debrecenu, strokovnem centru za redke bolezni, Oddelku za klinično genetiko in Univerzi v Pécsu na Inštitutu za medicinsko genetiko, Inštitutu za medicinsko biokemijo in Nevrološki kliniki. I. RAZISKAVE O PATOGENEZI REDKIH BOLEZNI I/1. Naloga 1: (podatki v oklepajih kažejo število bolnikov, ki jih je treba vključiti) Znanje patomehanizma kože s transformacijo tumorja (n = 50) in monogenih bolezni, ki vodijo do nenadne srčne smrti (n = 550). Določitev specifičnega mutacijskega panela madžarske populacije novorojenčkov filtriranih presnovnih bolezni (n = 30). Funkcionalni pregled mutacij, ki so odgovorne za razvoj Alportovega sindroma (n = 50). Metode: Funkcionalne preskuse v ekspresijskih sistemih in celičnih linijah in vitro, masne spektroskopske meritve in platforme za sekvenciranje naslednje generacije. Izvajalske institucije: Inštitut za medicinsko genetiko SZTE, Inštitut za interno medicino in kardiologijo št. 2, SZTE ÁOK Otroška klinika in zdravstveni center za otroke ter MTA SZBK Sequencing Platform. I/2 Naloga 1: Funkcionalne translacijske raziskave pri redkih oblikah monogene sladkorne bolezni (n = 10 mutacij), monogenih sindromih (n = 3 mutacije) in monogenih motnjah strjevanja krvi (n = 8 mutacij). Metode: funkcionalne študije (stabilnost, aktivnost, encimi) v rekombinantnih sistemih in kožnih fibroblastih. Izvajalske institucije: Strokovni center za redke bolezni, Oddelek za klinično genetiko. I/3 Naloga 1: Možno je funkcionalno označiti nove gene pri nevrogenetskih boleznih. Metode: konvencionalna in nova generacija sekvenciranja. Izvajalske institucije: Inštitut za medicinsko genetiko Pte. II. RAZVOJ PRI DIAGNOSTICIRANJU REDKIH BOLEZNI II/1. Naloga 1: Nova generacija sekvenciranja diagnostične pa
