A) Predstavitev strokovne vsebine vloge za pomoč počasi postaja javno mesto, kjer lahko Madžarska in širše Srednja Evropa naredita največji korak pri prehodu s fosilnih goriv na zeleno energijo v neposredni občinski ali kmetijski oskrbi s toploto, ki temelji na geotermalni energiji. Čeprav je geotermalni potencial Madžarske in regije dober v svetu, se širitev geotermalne industrije, ki je predvidena v zadnjih 10 letih, ni mogla držati koraka z mednarodnimi trendi – res je, da se je razmerje geotermalne energije v nacionalni in regionalni mešanici energetskih virov v zadnjih letih nekoliko izboljšalo, na Madžarskem pa so vsako leto zgradili 2–3 nove globoke toplotne sisteme. Poleg številnih gospodarskih in geopolitičnih razlogov je zaostanek posledica dejstva, da je uporaba toplotne energije tehnično in znanstveno nizka, zato je pridobivanje geotermalne energije razmeroma visoko tehnično tveganje in še posebej drago, če pa se pridobljeni toplotni fluorid vbrizga nazaj v zbiralnik, bi to lahko bilo okolju najbolj prijazno, 100-odstotno obnovljivo energijo za ogrevanje, ki temelji na lokalnih rezervah. Hkrati v primeru toplotnih sistemov, ki so zasajeni na kontinentalnih vodotokih in sedimentnih vodotokih rek-delta, tehnološke težave z navedeno injekcijo povzročajo večino težav, katerih nastanek povzročajo gospodarske posledice razširjenega stališča na Madžarskem, da je termalne vode, proizvedene iz poroznih peščenih pasov, popolnoma nemogoče vbrizgati nazaj. Kljub dejstvu, da v tem geološkem okolju na Madžarskem že skoraj 25 let delujejo uspešni sistemi za ekstrakcijo in vbrizgavanje, je dejstvo, da v teh slabo konsolidiranih rezervoarjih peščenjaka ni mogoče razviti sistemov z normalno proizvodnjo vode in tehnologijami vrtanja, zelo visokotlačni regenerativni proces regeneracije, ki se uporablja v naftni industriji, pa je izredno drag, prav tako pa uničuje kamninski okvir rezervoarja. Že 90 % madžarskih izvirov termalne vode (in Slovaške, Romunije, Hrvaške, Srbije), ki jih je mogoče ujeti v energetsko vojno, je mogoče pridobiti iz teh visokih panonskih vodnih tokov, ki se običajno nahajajo na globini 1200–2,200 m. V skladu s sedanjo prakso ni druge rešitve, kot da se poglobita 2 črpalki vrtin za ponovno vbrizgavanje, ki zagotavljajo povprečno 60–80 m³/h termalne vode s temperaturo od 60 do 110 °C, saj vodnjak ne more ponovno sprejeti skupne količine pridobljene vode. Zaradi tega so projekti bistveno dražji, njihov donos se slabša, prostorska zahteva za 2 vrtini za ponovno vbrizgavanje pa je ena od ozkih grl pri zasnovi sistema. (Po drugi ustaljeni praksi, kjer se termalna voda z visoko vsebnostjo mineralov, ki onesnažuje in pogosto nalaga rakotvorne snovi, sprošča v površinska jezera in reke, tega ne omenjamo, saj strokovnjaki našega razvojnega konzorcija menijo, da je treba onesnažujočo termalno vodo v celoti obnoviti, da bi se izognili površinskemu onesnaženju, pa tudi zaradi trajnostnega in dolgoročnega črpanja rezervoarjev s počasnim obnavljanjem.) kjer se lahko termalna voda, pridobljena iz vodnjakov peščenjaka, dovaja nazaj v rezervoar z najnižjimi stroški, z eno injekcijo. Da bi to naredili, je treba: — perforirani deli, ki nastanejo v globinah ponovno prejetih, peščenjakovih frakcij, morajo biti čim daljši, tako da je najdaljša možna vožnja vodnjaka v geofizično preverjeno plast, – nižja je stopnja izhoda represivne tekočine iz represivne vrtine, tj. termalna tekočina, vstopi v skalo na povečani površini, – dinamika postavitve in ekstrakcije sistemov vrtin omogoča dolgoročno trajnostno proizvodnjo in ne upošteva samo hidrodinamike, z natančnim poznavanjem fizikalno-kemijskih, hidrogeoloških in hidrogeokemičnih sprememb pridobljenega toplotnega fluorida med porabo energije se lahko prepreči natančno poznavanje fizikalno-kemijskih, hidrogeoloških in hidrogeokemičnih sprememb ekstrahiranega termičnega fluorida med uporabo energije. Poskusno izvajanje vseh teh problemov v sistemu ter razvoj in optimizacija tehnologije ponovnega vbrizgavanja, ki je zgrajena na njem, omogočata cenejše pridobivanje in uporabo geotermalne energije, kar zmanjšuje tehnično in geološko tveganje delovanja, s čimer je uporaba geotermalne energije privlačnejša za vlagatelje in pridobitne ali občinske sektorje. Po drugi strani, poleg očitnih gospodarskih koristi
