Deževnice na območju AVAS lahko razdelimo na dva ločena dela. Eden je Avas streha in njena okolica, ki se nahaja v višjem območju Avas, obsežen javni park s cestami. Drugi del je območje Avasa, ki se nahaja na pobočju in je zgrajeno predvsem za kleti in javne ceste, ki jih oskrbujejo. (Priloga 1: Trenutno deževnice zgornjega območja prečkajo pozidano območje na neurejen način, tako da z različnimi, pogosto nezanesljivimi tehničnimi rešitvami nenadne deževnice dosežejo cestne površine, ki so omejene ali komaj izpolnjujejo drenažne funkcije. Pomanjkljivi prehodi in njihova namestitev na globljih območjih ovirajo pretok stratificiranih voda, napihnjena voda (Torlasova voda) pa povzroča neposredno tveganje zdrsa zaradi neugodnih razmer v podtalju. Ključni element predloga za razvoj je preusmeritev padavin na dveh območjih. Deževnice, ki prihajajo iz zgornjega območja („gorska streha“), se zbirajo s pasnim jarkom nad pozidanim območjem, medtem ko se padavine, ki padejo na spodnjo cono („gorska stran“), prenesejo v omrežje sprejemnega mestnega deževnega kanala in nato v potok Szinva z izgradnjo odprtega kanala deževnice. Naša ideja je, da je treba deževnice z vrha gore čim prej prenesti v okolje hribovja, zato je primerno določiti nekatere možne poti, kjer je treba najhitrejšo drenažo vode rešiti z ustreznimi energetskimi pregradami, nadlogami, zdrsnimi grudi (vodne skrinje), pragovi riti. Glede na naša opažanja so naravne površinske drenažne vdolbine in grape nastale predvsem tam, kjer je večji zlom ali projekcija, ki prečka plasti pobočja. V primeru ustrezne ravni površinske drenaže se lahko število kletnih paš in periodičnih odtokov v kleti, opaženih na zadevnih območjih prekinitve, in količina vode, ki vstopa v klet, zmanjšata na najmanjšo možno mero. Kot prvi korak pri načrtovanju smo opredelili zalive območja načrtovanja in povodja vsakega zaliva. Skupaj je bilo z ustreznimi porečji rezerviranih pet zalivov, pri čemer so bile upoštevane možnosti za priključitev na mestno omrežje kanala dežja. Zaradi geološke strukture območja in grajenega okolja znatno zadrževanje vode ni mogoče, vendar se za zadrževanje vode uporabljajo vsa dela zadrževanja vode, vodni jaški in rudniki. Ker je za projektirano območje značilno visoko padajoča strma pobočja, je bil glavni problem pravi prelom energije, dušenje in predvsem rešitev zajetja usedlin. Načrtovane tehnične rešitve naj bi to obravnavale ob upoštevanju omejenih tehničnih možnosti. Zaradi ozkih ulic in javnih služb na več mestih ter gradbenih težav načrtujemo razvoj odvodnjavanja vode. Zgradili smo zaprte kanale le na gorskih nogah, kjer je bilo to upravičeno in možno. Strukturo Vápe (osrednja ali vetrna kad) so določale obstoječe javne službe, možnost poznejšega javnega izboljšanja in položaj nepremičnin (možnost zavarovanja za priključke). Načrtovani kadi so široki 0,8 m in globoki 10 cm, nameščeni v betonu v liniji košarice (0,8 m širine), ohišje in kad sta vdelana s smolo ali proti zmrzovanju betonska fugirna masa. Načrtovani pragi za lomljenje energije in oprijem usedline so visoki 7 cm in široki 1 m ter široki 1 m v obliki hitrih konstrukcij iz materiala ohišja. Zasnovali smo konstrukcijo hitrih policijskih struktur za razbijanje energije in oprijem usedlin ob načrtovani prednostni meji, tako da je drenažna površina primerna tudi za izsuševanje deževnice, ne da bi poplavila okolico, ob upoštevanju obsežne padavinske vode, ki je nastala. Točke dostopa so naslednje: • Zaliv I: Papszer – Rákóczi út 40/60T in 60/90 T kanal • Bay II: Ferenc Földes – Papszer – Szemere út 50/75T in 60/90T • zaliv III: Kanal v bližini cerkve Avasi je betonski kanal DN 300, ki prečka cesto Uitz B. • Zaliv IV: Kanal 30/45 in 40/60T • zaliv V: Za vnos v sprejemni tok Szinva je treba povečati zmogljivost ulice Reményi iz obstoječega kanalizacijskega omrežja in zgraditi cestno povezavo Görgey – Corvin (podrobne vsebine v Prilogi 7: Kvantitativna predstavitev načrtovane izvedbe.) Izvedba projekta naj ne bi povzročila podnebnega tveganja. Zasnova in izvedba projekta je v skladu z vso okoljsko zakonodajo in zakonodajo o enakih možnostih, rabo energije in ekološkim stanjem okolja, stanjem vode in brez podnebnih sprememb. Miskolc MJV je v obdobju 2007–2013 prejel le nepovratna sredstva št. ÉMOP 3.2/C-09–2009–0036 in ni predložil nobene vloge z vsebino, za katero veljajo drugi razlogi za izključitev
