Občina Sopron namerava v okviru tega projekta nadaljevati širitev mestnega središča z gradnjo manjkajočih odsekov. V okviru prve faze razvoja je bilo leta 2015 v grajskem okrožju Sopron končano približno 15e m² razvoja javnega prostora. Druga faza razvoja vključuje obnovo in preoblikovanje obeh območij, tako imenovanega okrožja Kisvár in Ötvös u. ter trga Széchenyi, ki sta sestavni del grajskega okrožja. Na koncu načrtovane naložbe bodo v okviru projekta prizadeti tudi cestni odseki, povezani s projektom, tako da bodo priključne točke okrožja Kisvár postale izvedbene lokacije, del ulice Ógabona, del glavne ulice in dela gledališke ulice, pa tudi odsek med Ötvös utca in Széchenyi Square, del Hátsókapu utca, del Ötvös utca in del trga Széchenyi István. Po investiciji bo ustvarjenih skoraj 6 700 m² površin za pešce in kolesarjenje. V skladu s končanim območjem bi moralo grajsko okrožje postati enotno prometno območje z deli javnih prostorov s prevlado za pešce in kolesarje ter zajezitvijo prometa, obnovljeno v pločnikih, opremi, zelenih površinah, javni razsvetljavi in mreži javnih služb. Zaradi razvoja bo dokončana obnova območij za pešce na obeh straneh ceste. Razširitev končane faze I v obe smeri, je meja navlaženega območja prometa podaljšana. Na vstopnih in izstopnih točkah se določijo pragovi prometa, vzpostavljajo pa se tudi novi prehodi za pešce. Pomemben cilj ostaja dajanje prednosti javnemu prevozu na razvojnem področju. Mreža kolesarskih poti, zaključenih v I. fazi, bo razširjena tudi z dodatnimi kolesarskimi potmi. Razvoj kolesarskega omrežja vključuje tudi namestitev skladišč za kolesa. Dostopnost javnih prostorov se bo izvajala v skladu s fazo javnega prostora, zaključeno v fazi I. Na območju parkirišča, vzpostavljenega v okrožju Kisvár, sta postavljeni dve polnilni mesti za polnjenje električnih vozil. Navedeni posegi se izvajajo v okviru razpisa 3.1.1 B) zmanjšanja prometa, varnosti v cestnem prometu in dostopnosti, ki jih je mogoče neodvisno podpreti. Zaradi naložb imajo prednost trajnostni načini prevoza in noben trajnostni način prevoza po razvoju ne bo v slabšem položaju v primerjavi s stanjem pred naložbo. Projekt se nanaša na cestni promet leta 1988. I. tv. Načrt se načrtuje v skladu z oddelkom 8(1a) ob upoštevanju potreb vseh udeležencev v cestnem prometu. Oddelek 176/2011 o izboljšanju varnosti cestne infrastrukture med naložbo (VIII. 31) V skladu z Uredbo Vlade RS št. 31/2001 izvajamo pregled varnosti v cestnem prometu, katerega priporočila in ugotovitve je treba upoštevati pri pripravi načrtov. Podrobna dokumentacija določa in opisuje, katera zmanjšanja hitrosti in tranzitnega prometa je mogoče doseči z dušenjem prometa (nadomestitev ali zmanjšanje prometa na obstoječem odseku, gradbeni promet ali druga sredstva), da se zagotovi trajnostni mestni promet. Dejavnosti se načrtujejo in izvajajo z dajanjem prednosti trajnostnim načinom prevoza (skupnost, kolesarjenje, hoja). Dejavnost varnosti v cestnem prometu ali dušenja prometa se načrtuje in izvaja v skladu z načrtom mestnega kolesarskega omrežja oziroma, v primeru občinskih kolesarskih poti, v skladu z načrtom mestnega kolesarskega omrežja, da se zagotovi varen potek kolesarjenja. Naprave za zmanjševanje hitrosti, ki jih je treba izdelati (npr.: „prag“ ali „pravna policija“ bo zasnovan tako, da bo lahko dostopen in viden v skladu z omejitvijo hitrosti, ki velja za območje. Sestavni deli za zmanjšanje hitrosti morajo biti prepoznavni vsaj od časa ustavljanja. Naprave za zmanjševanje hitrosti so izdelane samo na podlagi tehnične specifikacije e-ÚT 03.07.13 Navodila za načrtovanje naprav za zmanjševanje hitrosti cest. Naprave za zmanjševanje hitrosti se izvajajo na kolesarski način. V primeru infrastrukturne in IT posodobitve ter razvoja parkirnega sistema bomo pokazali, kako posodobitev parkirnega sistema in s tem povezani regulativni ukrepi prispevajo k prednostni nalogi trajnostnih načinov prevoza ter k dekontaminaciji in zmanjšanju prometa na notranjih urbanih območjih. Po naložbi se bo promet očitno zmanjšal. Občina ima program lokalnih enakih možnosti, ki ga je sprejela generalna skupščina občine Sopron z resolucijo 271/2013 (IX.26.) in leta 2015 pregledala z resolucijo 196/2015 (IX.24.) Kgy. Načrtovanje in izvajanje projektov