V zadnjih letih so udeleženci namenili veliko pozornosti trajnostni zaposljivosti delavcev. Pogosto je bilo vprašanje: kje se začne in konča odgovornost delodajalca ter kje delavec začne in konča? Delodajalci so implicitno poznali odgovor: tako kot pri stranki, manj „skrb za“ in več „poskrbeti za“. Delodajalci poudarjajo pomen deljene odgovornosti in želijo spodbujati in krepiti samoupravo delavcev z dobrim delodajalcem, da bi ostali trajnostni. To se ujema z duhom časa. Udeleženci želijo tudi, da se v okolju HRM spremeni paradigma od „skrbe“ k „skrbi za to“, da bi delavci dobili več/ponovno „oglašali“ svoje poklicno življenje in trajnostno zaposljivost. Želijo „okrepiti svojo lastno smer, da bi trajnostno sodelovali“.