Škoda v gozdovih obmejne regije, ki se že več let dogaja, predstavlja velike težave in izzive za lastnike gozdov, organe in deležnike. Med kriznim upravljanjem je na eni strani postalo jasno, kako močno lokalni ukrepi za obvladovanje nesreče vplivajo drug na drugega prek meja, po drugi strani pa, kako bi lahko z boljšo izmenjavo informacij ublažili težave v prihodnosti. Na Češkem in v Avstriji obstajajo informacije iz sedanjih sistemov spremljanja o suši kot dejavniku predispozicije in širjenju napada lubja kot dejavnika katastrofe ter številni pomembni rezultati nedavnih raziskovalnih projektov, ki se osredotočajo na prilagoditvene strategije v gozdarstvu pod vplivom podnebnih sprememb. Podnebne skrajnosti, tveganja, možne rešitve itd. pa bi lahko bile podobne v obeh državah. Med CZ in Avstrijo ni čezmejne izmenjave informacij, kar zaradi kriznih razmer velja za zelo pomembno za različne gozdarske ustanove in lastnike gozdov. Glavni cilj projekta je torej skupni razvoj pomembnih podpornih mehanizmov za učinkovito obvladovanje obsežnih škodljivih dogodkov (krizno upravljanje) in za prihodnje zmanjšanje proizvodnih in dohodkovnih tveganj (obvladovanje tveganj) pri gospodarjenju z gozdovi. Prvič bo vzpostavljena skupna platforma znanja in informacij s sodelovanjem med različnimi gozdarskimi institucijami v obmejni regiji. Projekt temelji na čezmejnem sodelovanju za oceno tveganja, razvoju ustreznih strategij prilagajanja in izboljšanju sistemov spremljanja izbranih parametrov, ki prispevajo k izpolnjevanju raznolikih ekosistemskih storitev s trajnostnim, večnamenskim gozdarstvom. Izmenjava informacij med znanostjo, lastniki gozdov, upravljavci, nosilci političnih odločitev in javnostjo ter uporaba/razširjanje primerov najboljše prakse bi morali prispevati k reševanju sedanjih in prihodnjih problemov pri gospodarjenju z gozdovi. Zato so glavni cilji projekta zapolniti te vrzeli in povezati sedanja znanstvena spoznanja z izkušnjami, usmerjenimi v izvajanje, da bi razvili orodja in priporočila za ciljno usmerjen nadzor prihodnjega razvoja gozdov z manjšimi tveganji v izbrani regiji. O njih bi bilo treba obvestiti lastnike gozdov, praktikante, politične odločevalce, interesne skupine, javnost in tudi študente. Nasprotno pa lahko medsebojni stik in prenos informacij spremenita znanstveno osredotočenost na najpomembnejše ali nastajajoče probleme v gozdarski praksi.
