V mestih živi večina prebivalstva, kjer potekajo inovacije in kjer se ustvarja večji del gospodarske vrednosti. Prihodnost je obetavna in ekonomisti pozdravljajo aglomerativne učinke mesta: bližina, raznolikost in gostota veljajo za ključe do gospodarskega uspeha.Vendar pa so to enake lastnosti, zaradi katerih so mesta ranljiva za vplive šokov in kroničnih stresov. V mestih, kjer se napetosti kopičijo ali se pojavijo nenadni šoki, lahko pride do družbenega zloma, fizičnega zloma ali ekonomske prikrajšanosti. V tej realnosti mesta niso rešitev, temveč epicentri problema.Da bi mesta izpolnila pričakovanja, morajo biti mesta sposobna še naprej delovati, ne glede na stres ali šoke, s katerimi se srečujejo ljudje, ki živijo in delajo v mestih. Z drugimi besedami: mesta morajo biti odporna. Politični izziv, s katerim se soočajo naša mesta, je torej povečati odpornost našega mesta, da bi njegovi prebivalci preživeli in uspevali ter da mesto uspešno izkoristi svoj potencial za napredek in na ta način prispeva k preoblikovanju Evrope v pametno, trajnostno in vključujočo družbo. Po mnenju Sodišča je naloga vsakega mesta, da prevzame vodilno vlogo pri pripravi svojega mesta za reorganizacijo, prilagoditev in obnovo mestnih struktur in procesov v luči tega izziva odpornosti, ne da bi pri tem ogrozili blaginjo in blaginjo državljanov ter kakovost socialnih, ekoloških in gospodarskih storitev, ki se jim zagotavljajo.
