V lesni industriji velik del obdelave temelji na mehanski obdelavi; obdelava hlodov v končne površinske izdelke. Poleg primarnih proizvodov morajo imeti nastali sekanci tudi nekatere lastnosti, ki se uporabljajo kot surovina za lesno industrijo izdelkov (čipboard, OSB, MDF,...). Cilj povečane kaskadne uporabe je nujno, da se pred njihovo toplotno uporabo vstavi materialna uporaba za večinoma toplotno uporabljena listnata drevesa. Zaradi podnebnih sprememb in spremembe gozda, ki se je že začela, je mogoče pričakovati dodatne ponudbe trdega lesa. Vendar vsi postopki temeljijo na doslej prevladujoči oskrbi s surovinami, in sicer na predelavi mehkega lesa. Zaradi kompleksnosti materiala (obdelava trdega lesa) predhodni razvojni proces temelji predvsem na poskusih in napakah. Zato se je le pogojno mogoče zanesti na obstoječe znanje. Tako se lesna industrija in lesnopredelovalna industrija soočata z velikim izzivom preprečevanja spreminjajočih se lastnosti materialov (višja gostota, pomanjkanje ravnin, krajši del prtljažnika, težke lastnosti lepljenja, izrazitejše otekanje in krčenje...) v času, da bi ohranili vodilni položaj na trgu na tem področju in se razširili. To velja zlasti za programske regije, za katere se pričakuje, da bodo s primerljivo sestavo gozdov zaradi podnebnih sprememb v bližnji prihodnosti povečale delež trdega lesa. Da bi rešili te izzive, mora ta raziskava zagotoviti podlago za poznejša vprašanja s področja strojne obdelave trdega lesa. Interdisciplinarni pristop KPLUS (materialne in procesne znanosti) in MENDELU (simulacijska znanost, mehanika) zagotavlja celostno razumevanje procesa rezanja in omogoča njegovo opisovanje s pomočjo fizično določenih modelov. To omogoča, da se do sedaj iterativen proces tehnološkega razvoja dvigne na raven znanja in je osnova za razvoj praktičnega modela. Poskusi in napake so zato komaj potrebni, nove geometrije orodij je mogoče preskusiti in optimizirati z modeliranjem končnih elementov. Poleg tega bo skupni projekt privedel do razširitve in krepitve dveh regionalnih raziskovalnih centrov na področju predelave in obdelave obnovljivih surovin. Ker se les lahko šteje za naravni kompozitni material, ojačan z vlakni, pridobljeno znanje služi tudi kot dragocena podlaga za opis obdelovalnega obnašanja sintetično proizvedenih materialov, tako imenovanih „visokokakovostnih“ materialov, kot so kompozitni materiali iz ogljikovih ali steklenih vlaken.
