Evropska morja so postala pomembna pri oblikovanju politik na evropski in nacionalni ravni. Izkoriščanje morij in obalnih območij za gospodarske namene postaja vse pomembnejše, vendar se pojavljajo tudi vse večje skrbi glede okoljskih vprašanj. Pomorsko prostorsko načrtovanje je vse bolj pomembno področje politike, katerega cilj je uskladiti različne zahteve glede morskega prostora. V skladu z direktivo EU o PPN morajo države članice razviti svoje politike PPN in sodelovati pri teh vprašanjih. Poleg tega bodo svoje načrte uporabile za spodbujanje trajnostnega razvoja in rasti pomorskih in obalnih gospodarstev ter trajnostne rabe morskih in obalnih virov. PPN je v celostni pomorski politiki EU opredeljena kot medsektorsko orodje politike, ki javnim organom in deležnikom omogoča uporabo usklajenega, celostnega in čezmejnega pristopa k morskemu razvoju. Za zagotovitev, da lahko pomorske dejavnosti prispevajo k rasti in preprečijo konflikte med uporabo morja, je potrebno celostno načrtovanje človekovih dejavnosti tako na kopnem kot na morju. PPN lahko poveča usklajevanje med upravami, hkrati pa okrepi čezmejno sodelovanje in naložbe z opredelitvijo možnih učinkov in priložnosti za večkratno uporabo vesolja. V ta namen PPN potrebuje ozemeljske dokaze. Večina razvoja in uporabe, ki poteka v morskem okolju, ima tudi sestavni del ali vpliv na kopnem. Usklajevanje pomorskega in kopenskega prostorskega načrtovanja je pomembno in bi ga bilo treba doseči s skladnostjo politik, načrtov in odločitev. Interakcija med kopnim in morjem je močno povezana tudi z gospodarskimi koristmi PPN in pomenom določenih pomorskih uporab, ki jih zajema PPN, za gospodarski razvoj zadevne regije. Zainteresirane strani, vključene v to ciljno usmerjeno analizo, so opredelile potencialno priložnost za izboljšanje svojih postopkov načrtovanja z usklajenim, primerljivim in sistematičnim pridobivanjem in analizo morskih in kopenskih podatkov in informacij na regionalni ravni (NUTS 2 ali NUTS 3 za morsko področje, po možnosti tudi v alternativnih sistemih, npr. statističnih razredih, ki temeljijo na mreži). Tak pristop ne bi le znatno izboljšal učinkovitosti pri zbiranju, primerjanju in analiziranju ustreznih socialnih, gospodarskih in okoljskih podatkov, temveč bi tudi izboljšal razumevanje širših medsebojnih vplivov na regionalni ravni. Teritorialni dokazi, ki bodo pridobljeni v okviru te ciljno usmerjene analize, bodo koristni za vse države članice, ki se ukvarjajo z izvajanjem navedene direktive EU, in za samo PPN. Koristi koristnih podatkov za pomorsko prostorsko načrtovanje lahko pripomorejo k povečanju čezmejnega sodelovanja med državami EU (glede kablov, cevovodov, plovnih poti, vetrne naprave) in tudi povečajo usklajevanje med upravami v vsaki državi z uporabo enotnega instrumenta za uravnotežen razvoj vrste pomorskih dejavnosti.
