Promet težkih tovornih vozil (tovornjaki in prikolice) na trajektih čez Finski zaliv se je vedno povečeval, trend pa naj bi se nadaljeval. Obstajata dve trajektni poti med Finsko in Estonijo (Helsinki-Tallin in Hanko-Paldiski). Izjemen del tega težkega prometa poteka med vzhodno Finsko in Vzhodno Estonijo. Trenutno morajo tovornjaki voziti po Helsinki-Tallinnu ali Hanko-Paldiskem, še daljši poti. Najboljša rešitev za povečanje učinkovitosti koridorja med Vzhodno Finsko in Vzhodno Estonijo je vzpostavitev trajektne povezave med pristanišči Loviisa (FI) in Kunda (EE). Ta povezava je praktično v neposredni osi sever-jug (54 seamilov). Poleg tega vmes ni ruske teritorialne vode. Cilj projekta je okrepiti vzpostavitev prometnega koridorja vzhodna Finska-vzhodno-Estonija. Rezultati projekta so osredotočeni predvsem na konkretne ukrepe za podporo trajektne povezave Loviisa-Kunda. To vključuje poslovne modele s potencialnimi ladjarskimi družbami, operativnimi in naložbenimi načrti pristanišč, časovnim načrtom za skladnost s potrebnimi licencami in regulativnimi zahtevami, najboljšo prakso, preneseno iz podobnih povezav v BSR, načrti za vozni red trajektov in možnostmi poti, tržnim načrtom in dogodki za spodbujanje povezave. Poleg tega se analizira tovorni potencial koridorja in preveri vpliv razvitega koridorja (skrajšani čas potovanja, količina z uporabo koridorja in povezava Loviisa-Kunda). Poleg hitrejšega in bolj tekočega prevoza med vzhodnimi deli Finske in Estonije so še drugi upravičenci aktiviranega prometnega koridorja. Promet na Vzhodno Finsko in iz nje, ki uporablja Via Baltica, bi imel koristi tudi od bolj neposrednih povezav. Še ena velika prednost je razbremenitev pritiska naraščajočega gostega prometa (prometni zastoji, emisije, hrup, prah) v mestnih središčih Talina in Helsinki. Zmanjšanje števila prevoženih kilometrov v prometu pomeni tudi manj emisij CO2.
