Socialne storitve na Švedskem se trenutno soočajo z več različnimi izzivi in obsežnimi procesi prehoda. Zagotavljanje znanj in spretnosti v socialnih storitvah je izziv, ki naj bi se zaradi demografskih sprememb še povečal, saj vse več starejših potrebuje podporo, delovno sposobnih pa je manj. Velika delovna obremenitev s številnimi upravnimi nalogami, izpostavljenost grožnjam, nasilju in nepooblaščenemu vplivu prav tako predstavljajo velike izzive za socialne službe. Ciljne skupine socialnih storitev in njihove potrebe se nenehno spreminjajo in zahtevajo organizacijo, ki se je pripravljena prilagoditi posameznikom in njihovim potrebam. Trenutni družbeni razvoj kriminala tolp, sistemsko nevarnega kriminala in dezinformacij prav tako pomembno vpliva na socialne storitve. Socialne storitve se soočajo z veliko preobrazbo zaradi novega zakona o socialnih storitvah, ki naj bi začel veljati 1. julija 2025. Novi zakon bo pomenil velik premik za vse socialne storitve z večjim poudarkom na dostopnosti, vidikih preprečevanja, ukrepih, ki temeljijo na znanju, in večjih priložnostih za zagotavljanje ukrepov brez predhodne ocene pomoči in odločitev. Hkrati poteka tudi prehod na dobro in skrbno oskrbo, ki vpliva tako na dejavnosti regij kot na dele občinskih dejavnosti. Pri prehodu gre za to, da se oskrba, zdravstveno in socialno varstvo dajejo bližje posamezniku ter temeljijo na stanju in potrebah posameznika glede na njegovo trenutno življenjsko situacijo. Novi zakon o socialnih storitvah in prehod na dobro in skrbno oskrbo sta pomembni orodji za upravljanje prehoda na socialne storitve prihodnosti ter na trajnostno socialno storitev za zaposlene, vodstvene delavce in družbo na splošno. Da pa bi se ta orodja v celoti uporabljala, je treba zaposlene in vodstvene delavce v socialnih službah opremiti s pomočjo razvoja znanj in spretnosti, da se ustvarijo pogoji za dolgoročno dobro ponudbo znanj in spretnosti. Ker so potrebe po razvoju znanj in spretnosti zelo obsežne in zapletene, jih je treba kartirati in analizirati ter pripraviti dobro pripravljen načrt za prizadevanja za razvoj znanj in spretnosti, preden se lahko začnejo. To je namen te predhodne študije. Mesto Stockholm je pobudnik te predhodne študije, projekt pa bodo vodile socialne službe in uprava za starejše v sodelovanju z enajstimi okrožnimi upravami, ki so odgovorne za večino dejavnosti, ki se izvajajo v okviru socialnih služb v mestu. Novi zakon o socialnih storitvah in prehod na dobro in skrbno oskrbo ne predstavljata le izzivov za mesto Stockholm, temveč se vse občine v regiji soočajo s podobnimi izzivi. Da bi že v tej začetni fazi razumeli izzive in potrebe sosednjih občin v regiji, načrtujemo izvedbo treh raziskovalnih delavnic skupaj z drugimi občinami v regiji, pri čemer bo Storsthlm sklicni partner. Med predštudijo bo potekal tudi dialog s tremi univerzami na stockholmskem območju, ki izvajajo izobraževanje o socialnem delu – univerzo v Stockholmu, univerzo v Södertörnu in Univerzo Marie Cederschiöld. Cilj je med drugim sodelovati z njimi pri izobraževanju na delovnem mestu, da bi se to postopoma razvijalo v skladu s prehodom znanj in spretnosti v socialnih službah. Prizadevanja, načrtovana v predhodni študiji, so pomemben del sestavljanke pri doseganju cilja Stockholmske regije, ki je odprta, enakopravna, enakopravna in vključujoča regija, kar je eden od ciljev regionalnega razvojnega načrta RUFS 2050. Ker se predhodna študija osredotoča na razvoj sposobnosti prilagajanja socialnih storitev, prispeva tudi k več ciljem v okviru Agende 2030, in sicer cilju 1 „brez revščine“, cilju 3 „dobro zdravje in dobro počutje“, cilju 4 „dobro izobraževanje za vse“, cilju 5 „enakost spolov“, cilju 8 „dostojni delovni pogoji“ in cilju 10 „zmanjšanje neenakosti“.