Projekt se osredotoča na skupino ljudi, ki zaradi stalnih težav pri izpolnjevanju zahtev današnjega trga dela potrebujejo prilagoditve pri zaposlovanju. Naše izkušnje kažejo, da je danes preveč pobud zasnovanih na ideji, da bi morali posamezniki razviti spretnosti ali se kako drugače spremeniti, da bi lahko izpolnili zahteve trga dela. Pri razvoju metode v projektu gre za iskanje modela, s katerim bo krožnost gradbenih materialov, ki jih je mogoče ponovno uporabiti, postala prostor za vključevanje na trg dela, ki je ekonomsko vzdržen v vseh fazah in tako omogoča trajno prilagojeno zaposlovanje za skupine, ki ga potrebujejo. Dejstvo, da se izvaja v vseh fazah, je predpogoj za ustvarjanje natančno stalno prilagojenih delovnih mest, ki jih danes na švedskem trgu dela manjkajo - in na katere želimo s projektom strateško vplivati. Pri tem vidimo, da ima afriška prašičja kuga pomembno vlogo s svojo osredotočenostjo in primarnim namenom na vključevanje na trg dela namesto porazdelitve dobička, medtem ko deluje v istem podpornem sistemu, ki je na voljo vsem delodajalcem in zato ne more izvajati nelojalne konkurence. Trdimo, da je ena najboljših metod vključevanja na trg dela, da imamo priložnost najti in razviti lastne delovne sposobnosti z medsebojnim nadzorom v lastnem tempu in na svoj način. Proces tega je popolnoma individualiziran in ga je težko zajeti v priročnikih in metodah, namesto tega pa temelji na pristopu, ki temelji na procesih opolnomočenja. Elementi rednega usposabljanja in strukturiranih pogovorov so zelo omejeni, namesto tega se osredotočamo na delo drug ob drugem in tako nenehno govorimo o tem, kaj gre dobro, kaj je težko in kaj pomaga drug drugemu. Ta pristop je dobro dokazan in opisan v okviru projekta o afriški prašičji kugi, vendar bi mu koristila jasnejša struktura za dokumentiranje posameznikovega razvoja. Tukaj bomo uporabili dansko tako imenovano raziskavo mejnih kontrolnih točk. Kot smo opisali v poudarkih o afriški prašičji kugi, celoten proces opolnomočenja in pedagogika afriške prašičje kuge temeljita na enakosti spolov, dostopnosti in nediskriminaciji, zato je za te vidike dobro poskrbljeno. V okviru obstoječih struktur in predpisov obstajajo številni izzivi za izboljšanje navedenega. Zato je pomembno, da strateški vpliv in zagovorništvo potekata vzporedno in tesno povezana s konkretnim delom pri ustvarjanju prizorišč za vključevanje brezposelnih v zeleni prehod. Zato želimo v okviru projekta delati s strateškim vplivom in ustvariti model, testno podlago za organizacijo sistema za recikliranje stavb in postati gospodarsko trajnostna dejavnost, ki hkrati predstavlja prostor za vključevanje na trg dela. Konkretne aktivnosti, v katerih so udeleženci fizično prisotni, bodo zato osredotočene na: - s preskusno napravo razviti model, kako organizirati sistem recikliranja stavb in postati gospodarsko vzdržna dejavnost, ki hkrati predstavlja prostor za vključevanje na trg dela. V tem delu projekta so udeleženci fizično najdeni. Eden od izzivov, ki smo jim bili priča v prejšnjih projektih, je merjenje in dokumentiranje premikajočih se ciljnih skupin na način, ki posamezniku pomaga bolje razumeti lastne vire in morebitne težave ter potrebo po individualnih prilagoditvah. To naj bi prispevalo k realistični sliki o tem, kakšen bi lahko bil njihov položaj na trgu dela. Da bi olajšali izvajanje tega modela na nacionalni ravni, menimo, da je treba delovati s strateškim vplivom in zagovorništvom na naslednjih področjih znanja: pravne in gospodarske pogoje za vključevanje ranljivih skupin na trg dela ter pogoje za izpolnjevanje zahtev današnjega trga dela v smislu razpoložljive delovne sile. Kaj je treba spremeniti, da se bo trg dela lahko resno prilagodil razmeram razpoložljive delovne sile v prihodnjih demografskih izzivih? Zakaj imajo zadruge za socialno delo v več evropskih državah veliko večjo vlogo pri krožnosti in ponovni uporabi kot afriška prašičja kuga na Švedskem? Ali obstaja povezava med močnim švedskim modelom sodelovanja med socialnimi partnerji in dejstvom, da se socialno gospodarstvo na Švedskem ne razvija tako močno kot drugod po Evropi? Kakšna je konkurenca občinskih enot trga dela in kakšen je vpliv na lokalna podjetja, rast in regionalni razvoj na splošno in zlasti pri razvoju delujočih trgov za krožne poslovne modele?
