Skoraj polovica vseh brezposelnih je danes pri švedskem javnem zavodu za zaposlovanje prijavljena že več kot 12 mesecev in so tako opredeljeni kot dolgotrajno brezposelni. Vse več vpisanih je tudi daleč od trga dela in se štejejo za del skupine s šibko konkurenčnostjo. Brezposelnost je najpogostejši od treh razlogov, zakaj oseba ne more preživljati sebe ali svoje družine, druga dva pa so socialni razlogi ter bolezen in slabo zdravje. V zadnjih letih je več kot polovica vseh odraslih prejemnikov pomoči v državi imela brezposelnost kot najbližji razlog za ovire za njihovo preživetje. Dolgoročna potreba po pomoči lahko dolgoročno pomeni veliko ranljivost in izključenost, pa tudi za posameznikovo družino. Skupina dolgotrajno brezposelnih upravičencev iz socialnih razlogov je ena od najzahtevnejših skupin, ki si morajo pomagati sami, čas vpisa v to skupino pa se na splošno povečuje kljub manjšemu številu ljudi, ki iščejo podporo. Mnogim so bile redno ponujene različne vrste pomoči, vendar še vedno ne zagotavljajo podpore za preživetje. Raziskave kažejo, da daljše kot je obdobje brezposelnosti, manjša je verjetnost, da bo brezposelnost prenehala. Dolgotrajna odsotnost z dela zaradi bolezni in odvisnost od pomoči sta posledica več dejavnikov; nekatere strukturne narave, kot so povpraševanje po delovni sili ter razpoložljivost dela in izobraževanja, naraščajoče zahteve po znanjih in spretnostih ter stroški zaposlovanja s trendom povečevanja specializacije in zahtev po formalnih znanjih in spretnostih. Obstaja tudi določena diskriminacija delodajalcev, ki niso pripravljeni sprejeti posameznikov iz ciljne skupine. Delovne metode javnega zavoda za zaposlovanje so se spremenile po zmanjšanju števila zaposlenih in zaprtju pisarn v zvezi s predlogom proračuna za leto 2019. Reorganizacija javnega zavoda za zaposlovanje je vplivala na dodeljevanje virov in nalog, kar je negativno vplivalo na ljudi, ki najbolj potrebujejo pomoč, digitalizacija različnih služb javnega zavoda za zaposlovanje pa je povzročila, da mnogi ne morejo sami upravljati vpisa in iskalcev zaposlitve. Posamezni dejavniki, kot so stopnja izobrazbe in delovne izkušnje, zdravje in družinske razmere, vplivajo drug na drugega in se medsebojno krepijo. Med posameznimi dejavniki so tudi dejavniki, ki jih še nismo mogli identificirati ali kartirati. Soobolevnost je v tem okviru še en pomemben individualni dejavnik. Soobolevnost pomeni, da oseba izpolnjuje merila za več bolezni, osebe s soobolevnostjo pa so še posebej ranljiva skupina, v kateri je jasna povezava med hujšo zasvojenostjo in duševnimi boleznimi v povezavi s socialno izključenostjo, kot so brezdomstvo, brezposelnost in zadolženost. Švedski javni zavod za zaposlovanje je ocenil, da obstajajo posamezniki, za katere lastna prizadevanja niso zadostna ali so celo izčrpana. Zato je verjetno tudi, da so v skupini iskalci zaposlitve, ki imajo zelo malo možnosti za stalno poslovno enoto na trgu dela, ne glede na ukrepe politike trga dela, pri katerih sodelujejo. Vendar pa znotraj skupine obstajajo velike razlike in potrebe se lahko razlikujejo, zato se šteje za možno, da bi nekateri posamezniki lahko šli na delo ali v izobraževanje, če bi imeli več koristi od ukrepov z učinkom, ki temelji na dokazih. Poudarjeno je, da je prenehanje brezposelnosti verjetnejše, če ima več iskalcev zaposlitve koristi od pravega vložka ob pravem času ali od verig vložkov v daljšem povezanem obdobju. Švedska agencija za javno zdravje na svoji uradni spletni strani opisuje tveganja brezposelnosti, povezana z duševnimi boleznimi in samomorom, zato je zelo pomembno, da so prilagojena in alternativna delovna mesta na voljo tistim, ki nimajo predpogojev za opravljanje dela. Novi zakon o socialnih storitvah določa, da morajo biti socialne storitve preventivne in lahko dostopne, kar pomeni, da morajo socialne storitve ponujati ukrepe, ki so privlačni in dostopni z vidika posameznika, nenazadnje tudi zato, da dosežejo ljudi, ki jih je sicer težko doseči. V raziskavi o soobolevnosti je poslanstvo socialnih služb v zvezi z ozaveščanjem in drugimi preventivnimi ukrepi ter socialnim poudarkom pojasnjeno s krepitvijo posameznikovih virov. Ciljna skupina Ciljna skupina projekta so delovno aktivni odrasli med 16. in 64. letom starosti, ki so dolgotrajno brezposelni; predvsem tiste, ki so dolgotrajno brezposelni iz socialnih razlogov in so zelo dolgoročni prejemniki pomoči. Ciljna skupina dolgotrajno brezposelnih ustreza približno 27 odstotkom vseh ljudi v državi, ki so bili novembra 2022 vključeni v jamstvo za zaposlitev in razvoj. V Piteå imamo trenutno skoraj 70 znanih posameznikov, ki pripadajo ciljni skupini, razdeljeni v starostni skupini 30-40 in 41-60. Leta 2021 je bila dokončana naloga sodelovanja med trgom dela in podporo za oskrbo (švedska uprava za gradbeništvo in socialne storitve, občina Piteå). Avsikten med uppdraget var att titta på hur man kan öka och effektivisera flöden samt titta på indikatorer för uppföljning, processer för a