Švedska od ruske invazije na Ukrajino gosti begunce iz Ukrajine v skladu z direktivo EU o množičnih zatočiščih. Zanje so bila izdana delovna dovoljenja, vendar jih je veliko kljub nekaterim dobrim pogojem za uspešno vključevanje težko vstopilo na trg dela ali v družbo. Mnogi se imajo za osamljene in neusmerjene. Posledica tega je bila tudi, da so se nekateri vrnili v Ukrajino s tveganji, ki jih prinaša. Tudi švedska družba trpi zaradi beguncev, ki se ne uveljavljajo – v zadnjih letih so bile različne socialne posledice pomanjkanja vključevanja poudarjene v več različnih kontekstih. Za to težavo obstaja več razlogov, tako v smislu strukturnih izzivov, na katere ta projekt ne more vplivati, kot tudi posameznih pogojev. Projekt se osredotoča na krepitev individualnih priložnosti udeležencev za vstop na trg dela in udeležbo v družbi. Glavni razlogi, ki vplivajo na zmožnost beguncev, da vstopijo v družbo, so: 1.Novo prispele slabosti v švedskem jeziku v kombinaciji z visokimi zahtevami po znanju švedščine na trgu dela. 2. Nepoznavanje kulturnega konteksta švedskega trga dela med prišleki. Švedska kultura delovnih mest je ključnega pomena za uspešno vključevanje. 3. Pomanjkanje ustreznih mrež, kar omejuje možnosti za delo novih prišlekov. Osebna omrežja pogosto zagotavljajo dostop do informacij o prostih delovnih mestih in zaposlitvenih možnostih, ki morda niso javno dostopne. 4. Razlike v sistemih izobraževanja in usposabljanja ter poklicnih standardih lahko delodajalcem otežijo oceno, ali so tuja znanja in spretnosti ustrezni in zadostni za opravljanje dela. Diskriminacija delodajalcev je tudi oteževalni dejavnik. Na podlagi tega problema nameravamo s tem projektom okrepiti položaj ukrajinskih beguncev na trgu dela in jim pomagati, da se jasneje zasidrajo v družbi. Splošni cilj projekta je, da lahko 1500 žensk in moških, ki jih zajema direktiva EU o množičnih zatočiščih, sodeluje v prizadevanjih za okrepitev njihovega položaja na trgu dela in se preselijo na delo ali se približajo trgu dela, tako da pridobijo pogoje za iskanje dela in se vključijo v družbo. Ta splošni cilj je razdeljen na štiri podcilje: 1.Pojasnitev kompetenc in izkušenj, pa tudi morebitnih ovir za vključevanje žensk in moških v EU: Direktiva bi morala biti sposobna okrepiti svoj položaj na trgu dela in se preseliti na delo ali v izobraževanje ali se približati trgu dela. 2.Udeležba žensk in moških, zajetih v direktivi EU o množičnih zatočiščih, v individualno prilagojenih dejavnostih, usmerjenih v trg dela, da se okrepi njihov položaj na trgu dela in prehod v zaposlitev. 3.Udeležba žensk in moških, zajetih v direktivi EU o množičnih zatočiščih, v individualno prilagojenih dejavnostih za razvoj jezika, da se okrepi njihov položaj na trgu dela in prehod na delo ali približevanje trgu dela. Sodelovanje žensk in moških, zajetih v direktivi EU o množičnih zatočiščih, pri individualno prilagojenih socialnih ukrepih za krepitev njihove socialne vključenosti. Cilji projekta se dosegajo s številnimi različnimi dejavnostmi, povezanimi z vsakim podciljom. Te se lahko razlikujejo glede na potrebe, znanje in želje različnih skupin. Ključni del dela javnega izobraževanja na tem področju je personalizacija. Aktivnosti organizirajo in izvajajo sodelujoča študijska društva in ljudske srednje šole. V nadaljevanju so navedene štiri glavne dejavnosti, povezane z vsakim mejnikom: Rezultat kartiranja je individualni načrt aktivnosti, v katerem je opisano, katere aktivnosti v okviru projekta so pomembne za to, da udeleženec doseže svoj cilj. Cilj ukrepov na trgu dela je okrepiti položaj posameznika na trgu dela in njegov stik z njim. Aktivnosti na področju intervencij na trgu dela se načrtujejo na podlagi potreb udeleženca. Dejavnosti jezikovnega razvoja so namenjene pomoči posamezniku pri razvoju njegovega jezikovnega znanja in s tem krepitvi stikov s trgom dela in družbo. Poddejavnosti na področju poučevanja jezikov so načrtovane glede na potrebe udeleženca. Socialna vključenost (cilj 4) daje posamezniku priložnost za vstop v družbo in boljše razumevanje švedskega kulturnega konteksta. Poleg tega lahko ukrepi prispevajo k boju proti duševnim boleznim in izolaciji z vključevanjem posameznika in ustvarjanjem socialne vključenosti. Poddejavnosti na področju socialne vključenosti se načrtujejo na podlagi potreb udeleženca.