Severna Švedska je trenutno v stanju družbenega razvoja brez primere. Ko govorimo o ogromnih industrijskih naložbah na severu Švedske, se pogosto osredotočamo na pet tako imenovanih "krajev ustanovitve", tj. krajev, kjer so bile sprejete odločitve o širitvi in naložbah. To so Skellefteå, Luleå, Boden, Gällivare in Kiruna. V okrožjih je še 24 občin, ki so tudi pomemben del švedskega zelenega razvoja. Te občine tvegajo, da se bodo znašle v senci dogajanja v krajih ustanavljanja. V zadnjih nekaj desetletjih so se izzivi severne Švedske postopoma povečevali, saj se je vse več starejših prebivalcev, manj delovno sposobnih in veliko mladih izselilo iz regije. To je ustvarilo vse večje izzive za javni in zasebni sektor, zlasti v srednje velikih in majhnih občinah. Seznam poklicev, ki jih je težko izpolniti, tako imenovanih deficitarnih poklicev, je postal daljši in daljši. Vse težje je upravljati oskrbo in socialno varstvo, pa tudi ohranjati in povečevati raven usposobljenosti, ki je potrebna za spremljanje vse hitrejšega družbenega razvoja. Majhne in srednje velike občine že imajo velik izziv pri zadrževanju in privabljanju delovne sile, konkurenca za delovno silo zaradi velikih industrijskih naložb pa pomeni, da se izzivi povečujejo. Na občine na redko poseljenih območjih negativno vpliva tudi zmanjševanje socialne podpore. Zaradi upadanja števila prebivalstva in deleža delovno sposobnega prebivalstva sta za zadovoljevanje velikih potreb potrebna usmerjeno delo in sodelovanje med javnim in zasebnim sektorjem. Uporabiti je treba vso delovno silo, ki je na voljo v občinah, glede na okoliščine posameznika – ne glede na spol, spolno identiteto/izražanje, etnično pripadnost, vero/prepričanje, spolno usmerjenost, invalidnost ali starost. Vsi delovno sposobni morajo zadostiti sedanjemu in prihodnjemu povpraševanju po delovni sili. Predhodna študija, ki jo želimo izvesti, bo preučila pogoje za krepitev in razvoj sodelovanja med Javnim zavodom za zaposlovanje, občinami in podjetji, da bi razvili in izboljšali strukture za delujočo ponudbo kompetenc in razvoj znanja na redkih geografskih območjih zgornje Norrlandije. Skupaj s številnimi občinami na redkih geografskih območjih želimo pregledati, katere delovne metode in metode je mogoče in treba razviti, da bi bolje vključili lokalne prebivalce, ki so trenutno zunaj trga dela. Preučiti želimo tudi, kako bi lahko tistim, ki imajo zaposlitev, dali priložnost za pobude v zvezi z znanji in spretnostmi, da bi lahko opravljali bolj kvalificirane naloge pri sedanjem delodajalcu ali spremenili poklic (notranji ali zunanji). Na ta način lahko delodajalci povečajo znanja in spretnosti zaposlenih ter s tem izboljšajo priložnosti za svoja podjetja. Zaposleni pridobivajo karierni razvoj z novimi ali spremenjenimi strokovnimi položaji in nalogami. Z večjo mobilnostjo tistih, ki imajo trenutno zaposlitev, se ustvarjajo priložnosti in prostor za tiste, ki nimajo zaposlitve, tako imenovani "učinek vdora". Z bolje delujočimi strukturami na področju znanj in spretnosti ter poklicnega razvoja lahko občine v večji meri ohranijo in, upajmo, privabijo tudi nove prebivalce na podlagi ustvarjenih priložnosti. Zamisel po predhodni študiji je, da bi se javni zavod za zaposlovanje skupaj s sodelujočimi partnerji lahko prijavil za izvedbeni projekt na programskem območju, ki bi bil najprimernejši glede na področja sodelovanja, za katera je bilo ugotovljeno, da imajo največje potrebe po spremembah in razvoju za obvladovanje ponudbe znanj in spretnosti.
