Projekt je bil razdeljen na dve fazi. V prvi fazi projekta bodo določene različne vrste gozdnih območij z najmanjšo površino 10 hektarjev za določeno vrsto (listnata, iglavci, mešana, v gorskih območjih, v nižinskih območjih), taka območja pa bodo pregledana s skenerjem tal, ki bo omogočil pridobitev natančnih (podobnih resničnim) modelov vsakega referenčnega območja. Nato bodo člani skupine ročno izračunali količino vsakega drevesa. Z natančnimi referenčnimi podatki bodo zračne racije načrtovane v različnih obdobjih leta in v različnih konfiguracijah, da se določijo minimalni parametri racije, da se doseže najmanj 98-odstotna natančnost glede na referenčne preglede na tleh. V drugi fazi je treba razviti metodologijo za geofizikalno in geotehnično izmero gozdnih območij, da se omogoči izgradnja modela tal do globine 1 m in hidrogeološkega modela do globine najmanj 12 m. V ta namen bodo na izbranih referenčnih območjih izvedene geofizikalne in geotehnične raziskave. Rezultat bo razvoj modelov. Zbrani podatki bodo vneseni v lastniško programsko opremo, ki omogoča simulacijo obnašanja vode v različnih pogojih in po uvedbi različnih dejavnikov. Določiti bo mogoče, kako se voda kopiči v danih plasteh, kakšna je njihova vpojnost in kako zagotoviti, da se voda obnaša na pričakovan način, na primer z odvodnjavanjem ali vrtanjem. Po pridobitvi podatkov iz prvih dveh zgoraj opisanih korakov se bodo referenčna območja ponovno pregledala, podatki o rasti biomase se bodo primerjali s pridobljenimi hidrogeološkimi podatki in podatki o tleh, ugotovljena pa bo tudi povezava med hidrogeološkimi podatki in podatki o tleh, ki vplivajo na hitrost rasti biomase. Ti podatki se bodo uporabljali za strojno učenje in izdelavo programske opreme za načrtovanje gospodarjenja z gozdovi.