Spolni stereotipi v družbi in posledična diskriminacija ustvarjajo duševne ovire za ženske, zlasti za njihovo delovanje na trgu dela. To se kaže v številkah - na Poljskem je ekonomsko aktivnih le 63 % žensk produktivne starosti, v EU pa 68 % - in to je najvišja zabeležena stopnja zaposlenosti žensk doslej. Problem zadeva tudi vojvodstvo Opole, v katerem je kar 57,4 % vseh registriranih brezposelnih in 61 % dolgotrajno brezposelnih žensk (vir: GUS). Spolni stereotipi na trgu dela se odražajo v še vedno delujoči delitvi med „moškimi“ in „ženskimi“ industrijami in poklici. Feminizirane panoge in poklici (npr. predšolsko izobraževanje, šolsko izobraževanje, socialno delo, zdravstvena nega) običajno niso niti prestižni niti dobro plačani. Po drugi strani pa so poklici in maskulinizirane industrije (npr. rudarstvo, gradbeništvo, inženirski poklici) veliko pogosteje povezani s privilegiji in višjimi zaslužki. Omejen je tudi dostop žensk do napredovanj, vodstvenih položajev in položajev odločanja. Po najnovejših podatkih „30-odstotnega poljskega kluba“ je leta 2022 delež žensk v upravnih odborih in nadzornih svetih 140 največjih družb, ki kotirajo na Varšavski borzi, znašal le 17,2 %. Še vedno je opazna tudi razlika v plačilu med ženskami in moškimi ter višina izplačanih pokojnin. Leta 2020 je bila povprečna plača moških za 14,7 % višja od plače žensk. Povprečni znesek pokojnine, dodeljene leta 2021 za moške, znaša 3443,05 PLN (69,6 % povprečne plače), za ženske pa 2275,34 PLN (46 % povprečne plače) – vir ZUS. Ženske še vedno ustanovijo manj podjetij kot moški. Po podatkih Eurostata so samozaposlene ženske predstavljale le približno 32 % jih je samozaposlenih in imajo lastno podjetje. Na vprašanje, zakaj se ne odločijo za ustanovitev lastnega podjetja, ženske navedejo: - breme materinstva, - konflikt starševskih in poklicnih vlog, - tradicionalno delitev vlog v družini, -stereotipe, ki opredeljujejo poklice in industrijo za ženske in moške, -težave pri pridobivanju zunanjega financiranja, -pomanjkanje poslovnega znanja in izkušenj, pomanjkanje poslovnega svetovanja in dostopa do usposabljanja, -psihološke omejitve, vključno z nenaklonjenostjo tveganju, pomanjkanje občutka varnosti. V skladu s strategijo za enakost spolov za obdobje 2020–2025 ženske za gospodinjske naloge v EU porabijo kar 22 ur na teden, moški pa le 9 ur na teden. Zgornji podatki kažejo na težavo, na katero se neposredno odziva cilj projekta. Glavni cilj projekta je boj proti spolnim stereotipom na trgu dela in spodbujanje enakih možnosti. Glavni cilj projekta je povečati znanje in motivacijo ter pridobiti socialno-čustvene kompetence za zaposlitev ali izboljšanje razmer na trgu dela pri 30 ženskah (30K, 0M) iz Opoljskega vojvodstva v obdobju od 1. 4. 2024 do 31. 1. 2025 z izvajanjem celovite podpore, ki vključuje: pravno usposabljanje in delavnice, psihološke delavnice, individualno inštruiranje in/ali mentorstvo ter individualno poslovno in/ali pravno svetovanje. Ciljna skupina projekta bo 30 žensk iz Opoljskega vojvodstva, vključno z okraji z najvišjim odstotkom brezposelnih žensk in iz območij srednje velikih mest, ki so izgubila svoje socialno-ekonomske funkcije, ter območij, ki jim grozi trajna marginalizacija v Opoljskem vojvodstvu. Cilj projekta bo okrepljen s kampanjo ozaveščanja po vsej provinci za spodbujanje enakih možnosti žensk in moških na trgu dela, katere cilj je odpraviti spolne stereotipe ter vzpostaviti trajnostno poklicno in zasebno življenje. Rezultat projekta bo dvig ravni znanja na področju enakih možnosti pri 30 ženskah ter motivacije in socialno-čustvenih kompetenc pri vsaj 24 ženskah.
