Projekt "Razvoj sistema za spremljanje poklicne poti diplomantov srednjih šol" je odziv na potrebo po izboljšanju in razširitvi obstoječega sistema za spremljanje poklicne poti. Glavni cilj projekta je prilagoditi obseg informacij, zbranih v sistemu, in način poročanja o rezultatih analiz različnim potrebam številnih kategorij prejemnikov: minister, pristojen za izobraževanje in vzgojo, organi za pedagoški nadzor, predstavniki lokalnih upravnih enot, ravnatelji, učitelji, institucije trga dela, delodajalci, starši in učenci ter znanstveniki in raziskovalci. Sistem za spremljanje poklicne poti, ki ga je leta 2021 vzpostavil Inštitut za raziskave v izobraževanju (IBE), zagotavlja dragocene informacije o položaju diplomantov, vendar ne vključuje več pomembnih skupin. Ne vključuje udeležencev prostovoljske enote za delo, oseb, ki se izobražujejo v obrtnem sistemu in potrebujejo posebno izobraževanje, ali tujcev, vključno z begunci iz Ukrajine. Pomembna skupina, ki je trenutno izpuščena iz sistema, so osipniki, ki po podatkih Eurostata predstavljajo 6 % mladih v starosti od 18 do 24 let. Za njihovo vključitev v spremljanje poklicne poti je treba upoštevati informacije iz izobraževalnega informacijskega sistema (SIO) o učencih, ki se začnejo izobraževati s skupino diplomantov določenega leta. Dopolniti je treba tudi informacije, pridobljene od Zavoda za socialno zavarovanje (ZUS) – pomanjkanje informacij o obsegu ocen plačnih obremenitev zaposlenih (do 8 % diplomantov tehničnih smeri se zaposli s krajšim delovnim časom) in uporaba informacij o poklicu zavarovane osebe bi omogočila oceno obsega začetka opravljanja dela v strokovnem poklicu med diplomanti industrijskega izobraževanja. Statistika zaposlovanja iz sistema spremljanja je trenutno podcenjena zaradi razvrstitve oseb, ki se zaposlijo v kmetijstvu, kot nedelavcev – težava zadeva približno 4 % diplomantov, njena rešitev pa zahteva dostop do informacij o diplomantih, zavarovanih v kmetijskem skladu za socialno zavarovanje (KRUS). Po drugi strani pa je pri diplomantih, mlajših od 26 let, ki nadaljujejo izobraževanje, premalo informacij o zaposlitvi na podlagi civilnopravnih pogodb (približno 28 % diplomantov tehničnih smeri, ki se zaposlijo prvič). Podatki nacionalne davčne uprave (KAS) se lahko uporabijo za določitev obsega zaposlitve v tej obliki. V povezavi z navedenimi omejitvami projekt predvideva razširitev obsega administrativnih podatkov, pridobljenih za spremljanje iz obstoječih registrov (SIO, ZUS) in dodajanje novih registrov: KRUS in KAS podatki. Izvajanje teh sprememb zahteva pripravo in izvajanje pravnih, analitičnih in informacijskih rešitev, ki so predmet projekta. Pomemben element projekta je tudi razširitev sistema poročanja o rezultatih spremljanja, zaradi česar bodo na voljo v bolj dostopni obliki za širši krog uporabnikov. Ob upoštevanju raznolikosti potreb deležnikov je bistveno ustvariti možnost neodvisnega izbora naborov podatkov in poročil, ki so zanje pomembni, pri čemer je treba med drugim upoštevati merila, kot so spol, šolski poklic in industrija ali teritorialni presek. Posodobljen sistem poročanja o rezultatih bo vključeval vnaprej določene poglede poročil, prilagojene potrebam posameznih skupin uporabnikov, podporno in izobraževalno gradivo, uporabnikom pa bo omogočil tudi samostojno izdelavo seznamov, prilagojenih njihovim individualnim potrebam. Projekt bo zagotovil trajnost svojih učinkov z uvedbo pravnih, analitičnih in informacijskih rešitev, ki bodo omogočile izboljšanje načina izvajanja pomembne javne naloge, ki podpira izvajanje izobraževalne politike. Posodobitev sistema spremljanja bo povečala obseg predstavljenih informacij in razpoložljivost rezultatov, ki bodo objavljeni v interaktivni, berljivi obliki. Nadaljnji opis projekta je na voljo v oddelku „Utemeljitev posameznih odhodkov“.
