Glavni cilj je uvesti inovativen model prilagojenega izobraževanja (skrajšano MES), ki temelji na izvirnih projektih študentov na univerzah različnih vrst, da bi preizkusili možnosti njegove široke uporabe. Predpostavka MŠZ je izboljšanje učinkovitosti visokošolskega sistema v smislu pridobivanja ključnih kompetenc študentov, vključno s podjetniškimi spretnostmi in povezovanjem izobraževanja s trgom dela z vključevanjem mentorjev izven univerze in ustvarjanjem podjetniških inovativnih izobraževalnih timov (v nadaljevanju BZIK). Tako se projekt ujema s specifičnim ciljem ESS+.CP4.Projekt uporablja rezultate in priporočila pilotnega projekta, ki se izvaja v programu POWER, da dopolni izobraževalni model, ustvarjen z univerzo, s potrebnimi orodji in ga preizkusi na univerzah različnih vrst. . Projekt predvideva sodelovanje pri testiranju 12 univerz, ki bodo izvajale naloge kot partnerji. MŠZ se bo izvajal „centralno“, ne da bi bil dodeljen posameznim fakultetam/fakultetam, kar bo podprlo interdisciplinarne projekte in omogočilo prijavo vsem študentom določene univerze. Predpostavlja se, da se bo 360 študentskih projektov izvajalo v treh razpisih, organiziranih v treh zaporednih letih izvajanja projekta od leta 2025. STG vsebuje štiri elemente: 1. izvedba posameznega inovativnega projekta; 2. mikrotečaji (posamezniki); 3. skupinske delavnice; 4.mentorstvo - delo neposredno s študentovim individualnim projektom, ki ga izvajata najmanj dva mentorja: znanstveni in izvedbeni. V MŠŠ študent s tutorjem s svoje univerze ustvari individualno izobraževalno pot namesto dela rednega pouka in jo izvaja s podporo mentorjev in mikrotečajev, kar mu bo omogočilo pridobiti največ 30 KT za 3 semestre študija in bolje kot v običajnem načinu študija razviti ključne kompetence. V oceni pilotnega projekta so bila opredeljena vprašanja za nadaljnji razvoj: zaposlovanje študentov, zaposlovanje in usklajevanje mentorjev, boljša opredelitev vlog in odgovornosti v MŠZ ter izvajanje sistema za spremljanje individualne izobraževalne poti in boljše povezovanje študentov s socialno-ekonomskim okoljem univerze. Predstavljeni projekt se na te izzive odziva z oblikovanjem in testiranjem, poleg celotnega modela, posebnih orodij za zaposlovanje in sistemov za spremljanje rezultatov izobraževanja. Predpostavlja se, da se bo trajanje študentskih projektov podaljšalo s 6 na 12 mesecev, s pomočjo BZIK pa se bo aktiviralo socialno-ekonomsko okolje. Predpostavljamo tudi razvoj pravil financiranja, ki bodo univerzam omogočila izvajanje STG v prihodnosti brez finančnega prispevka iz projekta. Trajnost rezultatov projekta bo zagotovljena z nadaljevanjem izobraževalnega modela pri vsakem od projektnih partnerjev vsaj eno študijsko leto po zaključku projekta in s sodelovanjem vsakega partnerja z eno univerzo zunaj projekta pri izvajanju MŠZ, in sicer s podporo pri razvoju potrebnih dokumentov in postopkov. Zahvaljujoč izvajanju projekta bo 12 univerz in vsaj 360 študentov preverilo STG skupaj z orodji, ki podpirajo njegovo izvajanje. Zahvaljujoč tej inovaciji bodo univerze študente izobraževale na način, ki bo bolje ustrezal pričakovanjem trga dela in preprečeval zgodnje opuščanje šolanja. Študenti se bodo naučili gledati na znanost kot orodje za reševanje resničnih tehnoloških ali družbenih problemov, njihovi akademski učitelji pa jo bodo obravnavali kot pomembno podporo na tej poti. Sprememba, ki naj bi jo projekt sprožil, bo izvedena na ravni univerzitetne uprave in v odnosu akademskih učiteljev in študentov. Samo tako ukrepanje ima lahko učinek izobraževanja znanstvene elite, ki se osredotoča na izvajanje in reševanje resničnih problemov v prihodnosti.