Cilj projekta je: „Naložbe v razvoj – ključnega pomena za sukcESUS!“ je celovita podpora razvoju institucionalnih zmogljivosti fundacije „ESUS“ Department of Social Economy and Social Services Foundation na področju socialnih storitev ter izvajanju politik izobraževanja in socialnega vključevanja v obdobju od 1. januarja 2025 do 30. junija 2025. V zadnjih letih sta bila poudarjena vloga in pomen socialnih storitev ter njihovo izvajanje s strani subjektov socialnega gospodarstva. Opredelitev socialnih storitev je bila uvedena z zakonom z dne 19. julija 2019 o izvajanju socialnih storitev s strani centra za socialne storitve (Uradni list iz leta 2019, št. Uradni list 2019, točka 1818). V skladu z zakonom bi morale biti socialne storitve univerzalne za splošno prebivalstvo (ne le za ljudi z nizkimi dohodki), kar pomeni večji dostop do socialnih storitev in večje povpraševanje po njih. Med ponudniki socialnih storitev so bile omenjene nevladne organizacije, zaradi česar so pomemben partner lokalnih vlad, zlasti centrov za socialne storitve. Nevladne organizacije ne delajo za dobiček, temveč za družbeno poslanstvo, poznajo lokalne potrebe, fleksibilna struktura upravljanja pa omogoča izvajanje inovativnih rešitev, zato imajo velik pomen v lokalni skupnosti. Vloga subjektov socialnega gospodarstva pri izvajanju socialnih storitev je poudarjena tudi v zakonu z dne 5. avgusta 2022 o socialnem gospodarstvu (Uradni list iz leta 2022, št. Uradni list 2022, točka 1812), ki uvaja dve vrsti socialnih podjetij: zagotavljanje socialnih storitev in delovanje z namenom reintegracije. Zakon je uvedel tudi določbe o možnosti omejitve naročil na socialna podjetja (manj kot 130 000 PLN neto). Kljub tako pomembnim določbam v navedenih zakonih razvoj sektorja socialne ekonomije na področju socialnih storitev ne napreduje tako hitro, kot bi pričakovali, lokalne oblasti pa pogosto neuspešno iščejo JZZ za izvajanje socialnih storitev. Omejevalni dejavnik je pomanjkanje sredstev za profesionalizacijo subjektov socialnega gospodarstva na področju socialnih storitev in pomanjkanje dostopnosti za ljudi s posebnimi potrebami. Na dan 29. aprila 2024 je bilo v registru socialnih podjetij 920 subjektov, v Świętokrzyskie pa le 18, od tega jih je 15 zagotavljalo socialne storitve. Dejavnik, ki omejuje razvoj subjektov socialnega gospodarstva, je tudi pomanjkanje medsektorskega dialoga, sodelovanja in dejavnosti zagovorništva, kar pomeni, da lokalne oblasti pogosto ne vedo, katere nevladne organizacije delujejo na njihovem ozemlju in katere storitve zagotavljajo. Glede na študijo Klon/Jawor, „Hladilni učinek. zdravje zagovorništva nevladnih organizacij (XII.2022, izdaja iz leta 2023) v zadnjih nekaj letih opažamo upad zagovorniške funkcije nevladnih organizacij. Leta 2022 je 38 % organizacij v socialnem sektorju na Poljskem izvajalo široko razumljene dejavnosti zagovorništva, leta 2018 pa 47 % vseh nevladnih organizacij. Tako se vse manj izvaja pomembna funkcija družbenih organizacij, ki je sodelovanje pri pripravi zakonodaje, glas skupin, v imenu katerih delujejo, pa postaja vse manj slišen. Slabo stanje zagovorništva je posledica: • nezdrava konkurenca in konkurenca, ki ni osredotočena na kakovost ponujenih dejavnosti ali storitev, temveč na boj za zbiranje sredstev. • Konflikti v nevladnem sektorju, kot je odvzem idej. Takšni destruktivni odnosi v nekaterih okoljih veljajo za nov in naraščajoč problem. • nezadostno sodelovanje v obliki razdrobljenosti stališč, ki ni združljivo z zamislijo o zagovorništvu, tj. skupnem ukrepanju. Namesto da bi delovale solidarno, v interesu celotnega socialnega sektorja, nekatere organizacije gledajo na svoj poseben interes, ki dolgoročno slabi celoten nevladni sektor. • Neučinkovite metode delovanja. • Družbena polarizacija in pomanjkanje socialnega zaupanja. cd. v dodatnih informacijah