Število označenih genov se od sekvenciranja človeškega genoma pred 20 leti ni bistveno spremenilo. Vendar je nedavni tehnološki napredek pokazal, da je zmogljivost kodiranja beljakovin v našem genomu večja od pričakovane, kar je privedlo do koncepta „temnega proteoma“. Cilj tega projekta je raziskati komponente temnega proteoma s specifičnimi funkcijami pri ohranjanju stabilnosti genoma, razširiti oznako našega genoma in zagotoviti vpogled v regulacijo popravil DNK.