Trenutni podatki iz razvitih držav sveta in Latvije o razvoju razvoja otrok v prvih desetletjih 21. stoletja prepričljivo kažejo, da se vsaj 20 % otrok sooča z različnimi razvojnimi tveganji in potrebami, kadar je potrebna strokovna specialistična podpora. Nezagotavljanje pravočasne podpore ovira otrokovo ustrezno vključevanje v družbo, proces in kakovost njegovega izobraževanja ter zmanjšuje otrokove možnosti v življenju. Prav iz teh razlogov so ocena individualnih potreb zgodnjega razvoja otroka, pravočasna opredelitev tveganj in razvoj vnaprejšnjih podpornih storitev (preprečevanje in zgodnje ukrepanje) ter različna posebna metodološka orodja in programi, potrebni za njihovo izvajanje, pa tudi zagotavljanje njihove dostopnosti vsem otrokom Latvije prek lokalnih mrež za večpoklicno sodelovanje postali prednostna naloga in osnovna potreba, pri čemer je treba razmišljati o dobrobiti in prihodnosti otrok. Celoten sklop ukrepov predstavlja infrastrukturo sistema zgodnje preventivne podpore v državi. Ker Latvija nima enotne integrirane informacijske platforme za podporo organizaciji zgodnjega preventivnega dela z izboljšanjem sistema za dobro počutje otrok, je v projektu 4.3.6.8 načrtovana posodobitev in izboljšanje interoperabilnosti invazivnih vrst v javnem sektorju z razvojem informacijskega sistema za skupno analizo in obvladovanje tveganja v podporo razvojnim potrebam otrok, da se zagotovita zbiranje in izmenjava ustreznih informacij, ki bodo olajšale pravočasno prepoznavanje razvojnih tveganj otrok in zagotavljanje podpornih/intervencijskih storitev, ki ustrezajo individualnim potrebam. Projekt izvaja urad državnega kanclerja v sodelovanju z 9 partnerskimi institucijami. Predvideno je, da bo urad državnega kanclerja upravljal enotni informacijski sistem za analizo tveganja in upravljanje za podporo razvojnim potrebam otrok, ki se razvija v okviru projekta, državna agencija za digitalni razvoj (prej VRAA) pa bo nosilka sistema. V razvoj informacijskega sistema so vključeni tudi Urad za državljanstvo in migracijske zadeve, Nacionalna zdravstvena služba, Center za preprečevanje in obvladovanje bolezni, Nacionalni center za izobraževanje, Državna služba za kakovost izobraževanja ter Ministrstvo za zdravje, Ministrstvo za izobraževanje in znanost ter Ministrstvo za socialno skrbstvo. Načrtuje se vključitev modulov v skupni informacijski sistem za analizo tveganja in upravljanje: test skupnega nabora orodij za oceno zgodnjih razvojnih potreb, algoritem za analizo njihovih rezultatov, ki zagotavlja njihovo nadaljnjo uporabo na področju izobraževanja in zdravstvenega varstva, vključno z orodjem za oceno posebnih potreb učencev pred začetkom obveznega predšolskega izobraževanja; - za računovodstvo otrok in družin, ki so prejeli storitve zgodnjega posredovanja - za računovodstvo strokovnjakov, ki so pridobili znanje in spretnosti za delo z nekaterimi diagnostičnimi orodji in intervencijskimi programi - za računovodstvo storitev zgodnje podpore, diagnostičnih orodij, prilagojenih in standardiziranih za izvajanje v Latviji (orodja za pregledovanje in ocenjevanje), intervencijskih programov in terapij, ki tvorijo sistem storitev zgodnje preventivne podpore; - za vzdolžno zbiranje, urejanje, obdelavo pridobljenih podatkov, razvoj algoritmov za določanje rezultatov, predložitev rezultatov poenotenemu elektronskemu informacijskemu sistemu zdravstvenega sektorja in državnemu izobraževalnemu informacijskemu sistemu ter analizo in spremljanje rezultatov. Sistem bo vzpostavljen in razvit v več fazah: osnovna funkcionalnost in osnovna integracija sistema, vzpostavitev vmesnikov z informacijskimi sistemi in registri, ki jih vodi javni sektor, ponovna uporaba že obstoječih funkcionalnosti (faza 1); razširitev in izboljšanje funkcionalnosti sistema in podatkov, ki jih je treba obdelati (faza 2); ocena in izvedba integracije z drugimi obstoječimi informacijskimi sistemi (faza 3). Med izvajanjem projekta se bodo izvajale naslednje upravičene aktivnosti: 1) preverjanje potreb strank in uporabnikov informacijskega sistema; 2) oblikovanje, preoblikovanje, izboljšanje in prilagajanje postopkov in dejavnosti zagotavljanja storitev digitalizaciji; 3) izboljšanje kakovosti podatkov in zagotavljanje njihove ponovne uporabe; razvoj funkcionalnih in nefunkcionalnih zahtev informacijskega sistema in opis arhitekture; priprava tehničnih specifikacij za razvoj informacijskega sistema in razpisne dokumentacije; razvoj, razvoj, poskusno izvajanje, izvajanje in interoperabilnost informacijskega sistema in njegovih modulov z drugimi informacijskimi sistemi, vključno s spremembo obstoječih vmesnikov in oblikovanjem novih vmesnikov; najem opreme in programske opreme ter uporaba storitev (razen nakupa) za zagotavljanje delovanja informacijskega sistema; 8) avtorski nadzor med razvojem in izvajanjem informacijskega sistema, vključno s preverjanjem izpolnjevanja funkcionalnih zahtev sistema, preverjanjem nefunkcionalnih zahtev sistema, preverjanjem re