Leta 2017 je bila pričakovana življenjska doba ob rojstvu 69,8 leta za moške in 79,7 leta za ženske v primerjavi z 78,3 oziroma 83,5 leta v Evropski uniji (EU). Zdrava leta prebivanja za ženske in moške so bila 52,2 oziroma 50,6 leta, kar je manj od povprečja EU, ki znaša 63,5 oziroma 64,3 leta (evropski temeljni kazalniki zdravja). Leta 2018 so bili najpogostejši vzroki smrti med latvijskim prebivalstvom bolezni srca in ožilja (818 smrti na 100 000 ljudi, 55 % vseh) in onkološke bolezni (315 smrti na 100 000 ljudi, 21 % vseh), ki so bili drugi oziroma tretji najvišji kazalnik v EU (centralni statistični urad). Izboljšati je treba tudi zdravstveno varstvo otrok, saj je bila leta 2018 stopnja umrljivosti dojenčkov 3,2 otroka, mlajšega od enega leta, od 1 000 rojstev (Eurostat). Na podlagi statističnih kazalnikov se bolezni srca in ožilja, onkološke bolezni in zdravje dojenčkov štejejo za prednostna področja razvoja v Latviji. V latvijskem zdravstvenem sektorju težave neenakega dostopa do terciarnih zdravstvenih storitev niso bile v celoti obravnavane, saj mora velik delež pacientov čakati v dolgih vrstah ali uporabljati plačane storitve (41,8 % vseh odhodkov za zdravstveno varstvo v letu 2017 se krije iz zasebnih sredstev). Latvija je leta 2018 za zdravstveno varstvo porabila 6,2 % BDP, kar je pod povprečjem OECD, ki znaša 8,8 %. 25 % latvijskega prebivalstva z nizkimi dohodki je navedlo, da po potrebi ne prejema zdravstvenih storitev, medtem ko je povprečje OECD 5,1 %. Zato se velik delež prebivalstva, zlasti tistih, ki jim grozi revščina, ne zdravi zaradi visokih stroškov ali se zdravi pozno, kar povečuje verjetnost, da bo sčasoma zbolel za različnimi simptomi, povezanimi z boleznijo, ali pomeni neposredno tveganje smrti. PSKUS je ena vodilnih multiprofilnih bolnišnic v Latviji s posebnimi dosežki na področju kardiologije, oftalmologije, onkologije, transplantacije, interne medicine in kirurgije, vendar njene stavbe niso v skladu s smernicami sodobne prakse. Mikroklima prostorov in sanitarni tehnični pogoji negativno vplivajo na varnost pacientov in osebja. Z veliko težavo je mogoče zagotoviti zahteve medicinskih tehnologij (območje prostorov, višina stropa, požarna varnost, oskrba z električno energijo, izmenjava zraka itd.), ki ustrezajo regulativnim predpisom (uredba kabineta št. 60 z dne 12. februarja 2009). Enote PSKUS se nahajajo v ločenih stavbah, zato je nemogoče zagotoviti hiter, natančen in kakovosten pretok bolnikov. Večina stavb je kulturnih spomenikov, njihova obsežna obnova in prilagajanje sodobnim zahtevam pa nista dovoljena. Bolnišnica se nahaja na gosto poseljenem območju, vendar približno 50% bolnikov prihaja iz regij zunaj Rige. Cilj projekta je izboljšati dostop do kakovostnih zdravstvenih storitev, zlasti za ljudi, ki jim grozi socialna in teritorialna izključenost ter revščina, z razvojem zdravstvene infrastrukture PSKUS na prednostnih področjih: Kardiovaskularna, onkološka, perinatalna in neonatalna zdravstvena oskrba. Ciljna skupina projekta so zdravstvene ustanove, v tem primeru PSKUS, ki zagotavljajo ambulantne in bolnišnične zdravstvene storitve, ter prebivalci na ozemlju svoje posadke (481 452 - glavni načrt latvijske zdravstvene infrastrukture) in na celotnem ozemlju Latvije (1 839 598 - napoved VM). Osnovne potrebe pacientov, h katerim bo prispeval projekt, so dostopne, visokokakovostne zdravstvene storitve v smislu razdalje, stroškov in čakalne dobe, ki zahtevajo visokokakovostno infrastrukturo, medicinsko opremo in okolje. Potrebe, ki jih je treba rešiti v projektu, so sodobna medicinska infrastruktura, ki zagotavlja varnost pacientov, učinkovito uporabo finančnih in kadrovskih virov ter zagotavljanje visokokakovostnih zdravstvenih storitev. Cilj bo dosežen z izgradnjo stavbe A2, kjer se bo utrdilo več kirurških disciplin, združilo se bo delo v ženski in otroški zdravstveni kliniki, zagotovljena bo sodobna intenzivna nega, zdravljenje nevroloških bolnikov in znatno se bo izboljšal pretok nujne medicinske pomoči. Hkrati bo optimizirana uporaba prostorov in opreme ter okrepljeni človeški viri, s čimer se bo povečala učinkovitost bolnišnice. To bo glede na možnosti državnega proračuna in znesek plačanih storitev omogočilo, da se po zaključku projekta opravi približno 25 tisoč dnevnih bolnišničnih bolnikov in 51 tisoč bolnišničnih bolnikov na leto, da se trajanje zdravljenja zmanjša za 10%, dolžina čakalne vrste v dnevnih bolnišničnih bolnikih za 37%. Konsolidacija storitev bo prispevala k stroškovni učinkovitosti z obravnavanjem razmer, v katerih je lastna cena storitev PSKUS višja kot v drugih bolnišnicah, ter z izvajanjem izboljšanja stroškovne učinkovitosti, določenega v načrtu reforme ministrstva za zdravje. Zaradi upadanja čakalnih vrst se bo obseg storitev povečal v sektorjih, v katerih PSKUS trenutno ne more zagotavljati storitev, ki temeljijo na povpraševanju, kot so urologija, nevrologija itd., kar bo povečalo dostop do storitev za ljudi, ki jim grozita socialna in ter