Študije kažejo, da je produktivnost najpomembnejši dejavnik rasti BDP in realnega življenjskega standarda. To ustvarja potrebo po razumevanju gospodarskih dejavnikov, ki vplivajo na razvoj produktivnosti, zlasti v Satakunti. V makro delu projekta so podrobneje preučeni regionalni opisi Honkatukie (2021), temeljni vzroki produktivnosti v Satakunti, razvoj pa se primerja s preostalo Finsko. Digitalizacija, tj. uporaba digitalne tehnologije v storitvah in človeški interakciji (Sitra, 2020), je ključno gonilo produktivnosti in odpira zanimive prihodnje trende za prenovo industrij in razvoj regij. Zlasti strateška uporaba orodij podatkovnega in platformnega gospodarstva ter operativnih modelov ustvarja nove pogoje za soustvarjanje inovacijskih in poslovnih ekosistemov ter partnerstev med akterji iz zasebnega in javnega sektorja (TEM, 2022). Raziskave kažejo, da Evropa v podatkovnem gospodarstvu zaostaja za Združenimi državami in Kitajsko (Sitra, 2019), celo Finska pa ni mogla v celoti izkoristiti priložnosti digitalizacije pri razvoju regij in industrijskih ekosistemov. Finska je bila tudi slabo uspešna pri mobilizaciji sredstev EU za pospešitev digitalnega prehoda, digitalni razvoj sektorjev in regij pa ni posebej usklajen ali usmerjen v strategijo. Največje potencialne koristi platforme in podatkovnega gospodarstva temeljijo na stalnem učnem procesu in zdi se, da se uresničujejo zlasti za pionirje. Ta značilnost platformnega gospodarstva je prav tako pritegnila veliko kritik (glej monopolni položaj platformnih velikanov Google in Meta) in povečala potrebo po globljem razumevanju bistva digitalizacije ter opredelitvi načel uporabne in pravične uporabe platform in podatkov na regionalni ravni. Cilj tega projekta je ugotoviti nizko raven produktivnosti v Satakunti (glej podatke o produktivnosti iz regionalnih računov statističnega urada Finske za obdobje 2014–2018, Satakunta v primerjavi s celotno državo) in z rešitvami, ki temeljijo na podatkih, poiskati najpomembnejše razvojne cilje za izboljšanje produktivnosti v pomorski industriji, in sicer s podatkovnimi modeli, ki jih je treba zgraditi, in digitalnimi dvojnimi rešitvami. Podatkovni modeli in digitalne dvojne rešitve, ki jih je treba zgraditi, se lahko uporabijo tudi drugje, na primer v industriji proizvodnje strojev in opreme. Ugotovljeno je bilo, da načrtovanje in testiranje s pomočjo digitalnega dvojčka zmanjša stroške faze prototipa za do 30-50% in čas izdelave izdelka za 20-30%. Metoda je še posebej uporabna pri oblikovanju in implementaciji novih generacij izdelkov ter pri upravljanju celotnega življenjskega cikla izdelka.
