Staranje prebivalstva je izziv. Samostojno življenje starejših na domu je podprto s spodbujanjem starejših k samopromociji njihovega zdravja in funkcionalnih sposobnosti. Občine morajo okrepiti svetovanje v zvezi s tem, povečati iskanje starejših, ki pripadajo opredeljenim rizičnim skupinam, in jih napotiti na dejavnosti, ki spodbujajo dobro počutje in funkcionalno zmogljivost. Sposobnost delovanja in življenja doma se spodbuja s pravočasnim obravnavanjem dejavnikov tveganja, ki slabijo sposobnost delovanja. Težave z mobilnostjo so najpogostejši dejavnik tveganja in so povezane z zmanjšano funkcionalno zmogljivostjo, zdravjem in telesno pripravljenostjo ter strahom pred padcem. Pomembno je, da se težave z mobilnostjo prepoznajo dovolj zgodaj in jih je treba obravnavati. Pogosto se težave z mobilnostjo obravnavajo le, če je oseba že padla, ima zgodovino padca ali samoporoča o težavah pri gibanju. To zaobide možnost preprečevanja padca. Za določitev napovednih dejavnikov je treba dovolj zgodaj uporabiti dovolj občutljive metrike. Telesna dejavnost je pomemben dejavnik pri preprečevanju težav z mobilnostjo in podpiranju obvladovanja doma. Tehnološke in igralne rešitve so eden od načinov za povečanje telesne dejavnosti. Ugotovljeno je bilo, da igrificirane vaje motivirajo in povečujejo zavezanost rehabilitaciji, izboljšujejo mobilnost starejših in izboljšujejo učinkovitost vsakodnevnih dejavnosti in samostojnega obvladovanja. Športne igre so bile omenjene v predštudijskem projektu KATI kot ena od aplikacij, ki podpirajo življenje doma. Merilne naprave za spremljanje aktivnosti in funkcionalne zmogljivosti ter nosljive tehnologije. Kljub potencialu je malo uporabe tehnologije za podporo življenju doma in spodbujanje funkcionalnih zmogljivosti. Prehod na področja dobrega počutja bo prinesel velike spremembe v strukturi storitev. Za preventivne storitve so odgovorne občine, za izvajanje pa občine. Da bi se občine odzvale na to spremembo, potrebujejo nove načine izvajanja preventivnih ukrepov. Tehnološke rešitve za zbiranje proaktivnih podatkov in podporo starejšim, ki živijo doma – cilj projekta je spodbujati proaktivne ukrepe z uporabo digitalnih in tehnoloških rešitev za podporo starejšim, ki živijo doma na dolge razdalje. To se doseže s sooblikovanjem in pilotnim izvajanjem modela proaktivnega ukrepanja z uporabo digitalnih in tehnoloških rešitev z različnimi akterji. Na začetku projekta so predstavniki različnih akterjev vključeni v razvojno delovno skupino (npr. pilotne občine, sveti za starejše, organizacije, športne in kulturne dejavnosti, področje storitev za dobro počutje, projekti sodelovanja). Model uporablja potrebne digitalne in tehnološke rešitve. Soustvarjanje poteka preko delavnic. Razvit model proaktivnega ukrepanja se poskusno izvaja v odborih za sodelovanje in ocenjuje se učinkovitost. Rezultat projekta je model proaktivnega ukrepanja za podporo funkcionalni zmogljivosti starejših ljudi in spopadanje z njimi doma z uporabo digitalnih in tehnoloških rešitev. Poleg tega se različni akterji vse bolj zavedajo digitalnih in tehnoloških rešitev. Dolgoročni rezultat je, da starejši ljudje na Laponskem dlje časa živijo doma s proaktivnimi ukrepi ter digitalnimi in tehnološkimi rešitvami. Operativni model, ki je bil razvit v projektu, naj bi se izvajal na celotnem območju dobrega počutja.
