Ta projekt proučuje, katere vrste novih in dopolnilnih podatkov ter metodoloških priporočil je mogoče pripraviti za podporo nizkoogljičnemu delu v mestih v zvezi s ponori ogljika v grajenem naravnem okolju. Projekt se osredotoča na izboljšanje podatkov laserskega skeniranja, razlago satelitskih podatkov in uporabo procesnih modelov, ki opisujejo sekvestracijo ogljika. Ti viri podatkov se uporabljajo za pripravo pilotnih geoprostorskih podatkov, katerih uporabnost in pomen je mogoče oceniti v mestnih organizacijah na praktični ravni. Projekt bo nadalje raziskal splošno potrebo po potrebnih podatkih in uporabnosti obstoječih podatkov ter potrebo po nadaljnji obdelavi. Prizadevanje za ogljično nevtralnost na Finskem v veliki meri temelji na ponorih ogljika v sektorju rabe zemljišč. Za leto 2035 si je treba prizadevati za ravnovesje med emisijami in ponori ogljika (približno pri +20 Mt CO2e in –20 Mt CO2e). Vendar se je glede na nedavno potrjene predhodne podatke sektor rabe zemljišč leta 2021 spremenil v vir emisij, cilj Finske glede nizkih emisij ogljika pa se je zdaj vrnil na izhodišče. Dolgoročna črta neto trenda kaže na povečanje in ne na zmanjšanje neto emisij. Čeprav se o usodi finskih ponorov ogljika odloča predvsem v gozdovih, šotiščih in na kmetijskih zemljiščih, je vse bolj pomembno, kakšno nizkoogljično delo se izvaja v zvezi s ponori ogljika v urbanih naravnih okoljih. Na Finskem se že več kot desetletje posebna pozornost namenja ponorom ogljika na mestnih območjih in območjih načrtovanja. Odprti podatki o tej temi so že na voljo. Vendar se na podlagi priprave projekta zdi, da so obstoječe podatkovne rezerve še vedno omejene, počasi posodobljene, netočne, slabo znane in težko uporabne pri praktičnem delu. Čeprav je večina praktičnega dela namenjena izdelavi in predstavitvi novih virov podatkov, projekt proučuje tudi, na kakšni sliki razmer bi moralo temeljiti nizkoogljično delo mest. Glavne potrebe uporabe podatkov so osredotočene na načrtovanje rabe zemljišč in še podrobnejša prostorska dela ter na upravljanje zelenih površin. Vendar je očitno, da je treba tudi pod vodstvom mest na primer vsako leto posodobiti sliko razmer v zvezi s ponori in skladišči ogljika na mestnem območju. Pomemben del projekta je poleg zbiranja in obdelave merilnih podatkov tudi predstavitev in dejanska vizualizacija podatkov. V zvezi s tem ciljem je poudarek na predstavitvi podatkov kot dela digitalnih modelov 3D mest. S projektom bo vzpostavljen pilotni projekt za oceno potreb po informacijah in značilnosti take predstavitve. Rezultat projekta bo publikacija „Daily goods in low-carbon work related to urban natural environments“ (Dnevne dobrine pri nizkoogljičnem delu, povezanem z mestnimi naravnimi okolji). Publikacija naj bi bila bolj opisna, praktična in jedrnata kot znanstvena. Drugi rezultat je modelno okolje 3D mesta, ki ga je treba pilotno preskusiti, prek katerega je mogoče preučiti predstavitev ustreznih podatkovnih virov in težav z uporabniškim vmesnikom. Poleg tega bo projekt ustvaril neposredno uporabne podatkovne vire, ki se bodo delili s pilotnimi partnerji projekta. Prvi delni rezultati projekta bodo razdeljeni že leta 2024 prek komunikacijskih kanalov projekta, vključno z videoposnetki in objavami na blogu. Projekt vključuje tudi serijo treh spletnih seminarjev. Projekt se bo izvajal vzporedno v regijah Uusimaa in Kanta-Häme. Te izvedbe so večinoma podobne, vendar se bo na območju Kanta-Häme izvajal poseben pilotni projekt v zvezi z upravljanjem zelenih površin, kot vir informacij pa se bodo uporabljali tudi podatki satelitskih posnetkov, objavljeni kot odprti podatki. V regiji Kanta-Häme projekt izvajajo finski inštitut za okolje Sykli (koordinator) in finski geoprostorski raziskovalni inštitut (FGI), raziskovalni enoti HAMK Smart in HAMK Bio Univerze uporabnih znanosti Häme Ltd in finski meteorološki inštitut. Projekt traja 29 mesecev (od 1. avgusta 2023 do 31. decembra 2025).
