Rudarjenje že nekaj časa spremlja manjše spremljanje različnih vplivov na okolje. Vendar ni bila izvedena nobena celovita raziskava o vplivih vrtanja na okolje in biotsko raznovrstnost ter o prevozu snovi po vodi. Potreba po razumevanju vplivov na okolje narašča, da bi bilo raziskovanje čim bolj okolju prijazno. Pogoste so tudi pritožbe v zvezi z dovoljenji za raziskovanje, v pritožbah pa se vplivi raziskovanja na okolje primerjajo z vplivi rudarskih dejavnosti na okolje, čeprav so dejavnosti precej manjše. Pomembnost poznavanja vplivov na okolje in preglednosti raziskovalnih dejavnosti je postala pomembna tema v dejavnostih raziskovalnih podjetij, ki so začela sofinancirati projekt METYV. Pomembnost tega vprašanja so priznali tudi organi. Cilj tega skupnega projekta med Geološkim zavodom Finske in Finskim inštitutom za okolje je pridobiti raziskovalne podatke o raziskovanju rudnin s poudarkom na vrtanju, učinkih na površinske vode, podtalnico, tla in organizme. Z raziskovalnim vrtanjem se pridobiva vrtalna voda, ki lahko vključuje vrtalne kemikalije, ki se odvajajo v bližnje jarke ali mokrišča, ter vrtalno milo, ki v nekaterih primerih ostane na terenu. Poleg tega se vrtalna voda prenaša v podzemno vodo. V projektu METYV se učinki teh emisij na kakovost vode in biotsko raznovrstnost proučujejo z novimi metodami in primerjajo z uporabljenimi metodami. Raziskava se bo izvajala na treh raziskovalnih območjih na Laponskem. Delovni sklop 1 se osredotoča na vodenje projektov, komunikacijo in upravljanje podatkov. Dobro vodenje projektov je v središču kakovostnega in pravočasnega delovanja vsakega projekta. Komunikacija bo potekala prek seminarjev, publikacij in družbenih medijev. Projekt bo proizvedel veliko število različnih materialov in upravljanje materialov bo v središču projekta. Poleg tega so gradiva objavljena na netehnični način z uporabo zemljevidov zgodb. Delovni sklop 2 se osredotoča na učinke raziskovanja rude na površinsko in podzemno vodo. Delovni sklop ustvarja raziskovalni koncept na več ravneh, ki ga je mogoče uporabiti za oceno učinkov raziskovanja rude na površinsko in podzemno vodo. V fazi raziskovanja so raziskovalna območja obsežna, pri čemer se okoljsko občutljiva območja raziskujejo z metodami daljinskega zaznavanja. Ko bo raziskovanje rude postalo bolj osredotočeno, se bodo objekti tudi zmanjšali, kar pomeni, da se lahko v raziskovalnem konceptu uporabijo metode svetlobnega polja, kot so droni, in težje metode polja, kot je geofizika, se lahko uporabijo, ko raziskovanje rude postane ciljno. Poleg tega se razvijajo metode za oceno učinkov vrtanja na podzemno vodo pred vrtanjem. Delovni sklop 3 se osredotoča na vplive kemikalij za vrtanje in soje za vrtanje na okolje. Delovni sveženj vključuje celovito študijo podatkovne zbirke o kemikalijah, ki se uporabljajo pri vrtanju. Poleg tega se preučujejo spojine, ki jih vsebujejo kemikalije za vrtanje, okoljska tveganja, ki jih predstavljajo, pa se ocenijo z ekotoksikološkimi študijami. V delovnem paketu sta proučeni tudi škodljivost vrtalne soje, ki ostane na mestu vrtanja, in časovna sprememba škodljivosti. Delovni sklop 4 se osredotoča na vplive raziskovanja na biotsko raznovrstnost. Preučuje vplive na biotsko raznovrstnost in habitate v vodnih telesih in kopenskih ekosistemih. Spremembe stanja vodne narave proučujemo z metodo okoljske DNK (eDNA) in jih primerjamo z drugo metodo DNK, metabarnim kodiranjem iz tkiv organizmov in tradicionalnimi metodami za ocenjevanje stanja vodnih teles. Poslabšanje stanja ohranjenosti ali ekološkega stanja habitatov se proučuje za različne habitate pred vrtanjem in po njem. Hkrati bosta ocenjena obnova habitatov in njihovo morebitno spodbujanje z obnovo. Raziskovalni koncept, razvit v projektu, omogoča opredelitev območij tveganja za kopenske in vodne ekosisteme ter podzemne in površinske vode še pred začetkom vrtanja in usmerjanje raziskovanja rude, da se zmanjšajo okoljska tveganja. Na podlagi študij bodo pripravljena priporočila za trajnostno raziskovanje rude, razvite metode pa bodo na voljo za rutinsko uporabo s strani podjetij za raziskovanje rude, da se zmanjšajo vplivi na okolje. Cilj je, da se dobre prakse raziskovanja rude konkretno uporabijo tudi pri izdajanju dovoljenj organom in njihovem nadzoru. V tem primeru se lahko podatki uporabijo za oceno vpliva morebitnega rudnika na okolje (PVO) in vložitev vloge za okoljsko dovoljenje ter za preučitev sprememb, ki jih je povzročil rudnik v zvezi z nedotaknjenimi razmerami.