Skalna podlaga južne Laponske, Kainuu in Oulu regije naravno vsebuje črno lužino in druge kamnine in tla, ki vsebujejo žveplo in težke kovine. V okviru rabe zemljišč, kot sta osuševanje gozdov in gradnja infrastrukture, tla, ki vsebujejo žveplo, pridejo v stik s kisikom ali površinskimi vodami, kar povzroča zakisljevanje ter raztapljanje in prevoz škodljivih kovin v vodna telesa. Zaradi podnebnih sprememb se bodo tveganja, ki izhajajo iz rabe zemljišč na območjih črnega skrilavca na severu Finske, še naprej povečevala, saj bodo segrevanje, večje padavine in vse pogostejši ekstremni vremenski pojavi pospešili zakisljevanje na osnovi črnega skrilavca in prevoz škodljivih snovi. Podnebna tveganja se na primer odražajo v izsušenih šotiščih na območjih črnega skrilavca in pri upoštevanju njihove obnove v skladu s cilji uredbe EU o obnovi (EU 2024/1991). Vpliv podnebnih sprememb na območja črnega skrilavca je neraziskano območje in zahteva metode prilagajanja pri načrtovanju in izvajanju rešitev za rabo zemljišč in obnovo. Da bi se pripravili na škodljive učinke podnebnih sprememb na območjih črnega skrilavca pri načrtovanju oblik rabe zemljišč in zmanjševanju obremenitve z vodo, morajo biti znani njihova lokacija in možne količine škodljivih snovi. Potencialni škodljivi učinki črnega skrilavca in tal v njegovi bližini se trenutno ocenjujejo pri različnih vrstah projektov rabe zemljišč, izdajanju okoljskih dovoljenj ter prostorskem načrtovanju. Zlasti pri določanju območij bi moralo biti mogoče razlikovati med območji, na katerih se je povečalo tveganje degradacije okolja. Vendar trenutno ni splošno uporabljenih smernic za določanje položaja ali oceno tveganja črnega skrilavca za posamezne cilje, da se zagotovijo dosledni in zanesljivi izhodiščni podatki za odločanje in obvladovanje tveganja, ki upošteva podnebne spremembe. Omejeni so tudi podatki o spremljanju okoljskih vplivov črnega skrilavca na različne vrste območij rabe zemljišč. Vplive je mogoče oceniti z geokemijsko analizo tal in vodnih teles, ki jo je mogoče dopolniti z geokemijskimi analizami vodnih usedlin, saj odražajo široko območje vpliva in omogočajo tudi oceno vplivov glede na pretekle razmere brez dolgoročnega ali stalnega spremljanja kakovosti vode. Ta projekt se osredotoča na ciljno opredelitev prisotnosti črnih morskih psov ter določitev njihovih koncentracij onesnaževal in vsebnosti kislin v kamninah, tleh in površinskih vodah. Poleg tega se ocenjujejo vplivi škodljivih snovi iz črnega skrilavca na vodna telesa ter izpiranje trdnih snovi, hranil in kovin iz šotiščnih gozdov in njihovo zadrževanje v pozidanih vodovarstvenih mokriščih. Uporabljene metode vključujejo ciljno usmerjene geofizikalne meritve na terenu, vzorčenje in analizo površinske geokemije in vodnih usedlin ter terenske in laboratorijske študije šotišč. Na podlagi projekta bo oblikovan celovit model obvladovanja tveganja, razvite pa bodo tudi stroškovno učinkovite in ustrezne metode, ki bodo načrtovalcem rabe zemljišč in upravljavcem pomagale prepoznati črne morske pse in njihove vplive na okolje ter obvladovati tveganja, ki jih predstavljajo črni morski psi v spreminjajočem se podnebju. Rezultati se lahko široko uporabljajo pri načrtovanju rabe zemljišč, gradnji zemljišč ali obdelavi tal, na nacionalni ravni pri uporabi zakonodaje o spremljanju tal, ki se pripravlja v EU, in pri načrtovanju izvajanja uredbe EU o obnovi (EU 2024/1991). Rezultati projekta in iz tega izhajajoče smernice za obvladovanje tveganja aktivno vplivajo na odločanje, prostorsko načrtovanje in rabo zemljišč na območjih črnega skrilavca ter zmanjšujejo škodljive vplive na okolje, žive organizme in ljudi, ki živijo na teh območjih. Kot del rezultatov bo vodnik za obvladovanje tveganja upošteval tudi vpliv podnebnih sprememb na ugotovljena okoljska in zdravstvena tveganja ter zagotovil priporočila za dolgoročno preprečevanje škodljivih vplivov rabe zemljišč.
