Zaradi trgovanja z emisijami in zaostrovanja nacionalne obdavčitve šote se proizvodnja šote zmanjšuje hitreje, kot je bilo pričakovano. Lastniki zemljišč na razgrajenih območjih proizvodnje šote, tj. šotiščih, morajo hitro najti nove načine uporabe za ta območja, saj se območja proizvodnje šote, ki niso predmet naknadnega upravljanja/uporabe, najpogosteje obravnavajo kot viri emisij toplogrednih plinov. Med novimi uporabami je proizvodnja sončne energije postala zelo pomembna. Območje proizvodnje šote je že močno umetni ekosistem, zato uporaba šotišč pri proizvodnji sončne energije ne povzroča znatnih sprememb rabe zemljišč, povečanja izgube biotske raznovrstnosti ali zmanjšanja območja proizvodnje hrane. Izziv je vključiti proizvodnjo sončne energije v druge oblike po uporabi in jo uskladiti z več cilji, kot je nadzor nad emisijami iz tal. Preoblikuje se tudi proizvodnja biomase iz bolj tradicionalnih vrst rabe zemljišč, kot so trstična resava, konoplja in peščena breza, saj se jim zaradi zelenega prehoda poleg proizvodnje energije odpirajo novi trgi. Kot rezultat razvoja izdelkov so bili razviti novi nadomestni izdelki (npr. biooglje, rastni mediji, bioplastika, tekstil) za proizvodnjo fosilnih materialov. Praviloma neposredni podnebni vplivi posevkov, ki sledijo v kolobarju, blago hladijo podnebje, saj vežejo ogljik na njihovo rast. Pri preučevanju podnebnih vplivov vrednostnih verig od zibelke do vrat, tj. od proizvodnje vložkov do končnega proizvoda, imata lahko pomembno vlogo tudi velikost in življenjska doba zaloge ogljika v končnem proizvodu. Malo je raziskav o vplivih različnih oblik naknadne uporabe šotišč na podnebje. Stanje je zahtevno z vidika spremljanja faze upravljanja po zaprtju, saj obstaja tveganje, da vplivi projektov, ki se izvajajo v kratkem času, na okolje niso znani in jih zato ni mogoče obvladovati. Intenzivne meritve na terenu se uporabljajo v projektu Aurinkosuo za raziskovanje vpliva na podnebje in ekonomske upravičenosti različnih možnosti ponovne uporabe močvirja (sončna elektrarna, hitro rastoči nasadi z bioogljem in brez njega). Pri pregledu se bodo upoštevale emisije, ustvarjene v celotni vrednostni verigi, proizvodnja energije pri različnih možnostih po uporabi ter medsebojni vpliv šotišč in vegetacije z ozračjem (toplogredni plini CO2, dušikov oksid N2O, metan CH4). Poleg tega se proučujejo rastlinske vrste z lastnostmi, primernimi za gojenje s sončnimi paneli, ki bi povečale raznolikost in estetske vrednosti sončnega polja ter njihov vpliv na ravnovesje toplogrednih plinov močvirja. Preučil se bo tudi vpliv naprav pod ploščami na požarno varnost. Ekonomska analiza podjetjem zagotavlja najrazličnejše informacije za poslovno načrtovanje in oceno donosnosti. Na ta način projekt spodbuja ponovno zaposlovanje šotnih podjetnikov in drugih izvajalcev v sektorju šote ter začetek novih poslovnih dejavnosti. Projekt bo koristil tudi odločanju lastnikov zemljišč na močvirjih in družbi na splošno, kadar je mogoče javna sredstva usmeriti v razvoj vrednostnih verig z najboljšimi vplivi na podnebje. Projekt centrom ELY zagotavlja orodja za spremljanje faze upravljanja po zaprtju razgrajenih območij proizvodnje šote in za presoje vplivov na okolje. Projekt je namenjen vodilnim sektorjem Severnega Sava (prednostne naloge strategije pametne specializacije) v strojni in energetski industriji ter biorafiniranju.
