Cilj projekta je spodbujanje dobrega počutja in delovne sposobnosti delovno sposobnih delavcev v regiji Severni Savo predšolske vzgoje, varstva in sanitarne oskrbe ter gostinskih storitev, podpora usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja zaposlenih ter preprečevanje in zmanjševanje utrujenosti pri delu. Študije so pokazale, da so ti sektorji še posebej prizadeti zaradi dolgih obdobij bolniškega dopusta in začetnih invalidskih pokojnin v predhodnih treh letih. Med pandemijo COVID-19 se je dodatno zmanjšala tudi zmožnost žensk ter zlasti mladih prejemnikov plač, da se spopadejo z delom. Pričakuje se, da bo v projektu sodelovalo približno 250 zaposlenih iz regije Severni Savo. Širši cilj projekta je spodbujati delovno sposobnost delavcev, v katerih prevladujejo ženske in ki delajo v sektorjih z nizkimi plačami, zmanjšati število dolgotrajnih bolniških odsotnosti, preprečiti prehod na invalidsko pokojnino in spodbujati enakost v poklicnem življenju. Poleg tega je cilj projekta boljše, kakovostnejše in bolj trajnostno delovno življenje v sektorjih, ki se soočajo s pomanjkanjem delovne sile. Cilji in ukrepi projekta podpirajo vsebino programa Work2030. Naslednji konkretni ukrepi bodo prispevali k ciljem projekta. I. Spodbujanje obvladovanja zaposlenih na delovnem mestu s poučevanjem o ravnovesju in dobrem počutju: Delovne skupnosti in podjetja so s pomočjo projekta Balance Start zavezani k ukrepom projekta. Po srečanjih za uravnoteženje so zaposleni razviti in jim je na voljo celoletni coaching za uravnoteženo dobro počutje, ki spodbuja celostno dobro počutje z uporabo hibridnih in skupinskih metod usmerjanja. Usposabljanje na področju socialnega varstva se osredotoča na krepitev virov zaposlenih z zdravim življenjskim slogom. II. Razvoj delovne skupnosti in vodstvenih sposobnosti: Delovnim skupnostim in mentorjem je na voljo mentorstvo za razvoj delovnih skupnosti in mentorskih spretnosti. Prakse sodelujočih delovnih skupnosti so razvite za podporo zaposlenim pri obvladovanju dela ob upoštevanju izkušenj zaposlenih, delovnega okolja in življenjskega sloga. Nadzornikom bo ponujen lasten paket usposabljanja o metodah upravljanja, usmerjenih v storitve in ljudi, vzpostavljen pa bo tudi forum za medsebojno podporo nadzornikom. III. Družbeni vpliv in ravnovesje pri delu: Rezultati in teme projekta za spodbujanje kakovosti delovnega življenja in dobrega počutja zaposlenih na delovnem mestu se razširjajo na družbeni ravni. Kot kombinacija ugotovitev, izkušenj in raziskovalnih podatkov se razvija model ravnotežja za delo, ki je primeren za vsakodnevne delovne skupnosti in podpira splošno dobro počutje zaposlenega na delovnem mestu ob upoštevanju ravnovesja med poklicnim in zasebnim življenjem. Rezultati Kot rezultat projekta sta se dobro počutje zaposlenih in obvladovanje na delovnem mestu izboljšala, znaki izgorelosti so se zmanjšali, zaposleni pa so prejeli konkretne smernice, pomoč in podporo za uravnoteženje vsakodnevne delovne obremenitve in okrevanja. Okrepljeni so bili viri in samozavedanje zaposlenih, najdena pa so bila tudi orodja za usklajevanje delovnega in prostega časa. Na ravni delovne skupnosti sta se izboljšala medsebojna podpora in delovno vzdušje zaposlenih. V delovnem okolju so bile preizkušene in najdene ustrezne metode, ki podpirajo zdrav življenjski slog tudi v njihovih delovnih skupnostih med delovnimi dnevi, delovne skupnosti pa so bile deležne usposabljanja na ravni delovne skupnosti. Nadzorniki so se usposabljali na področju upravljanja s človeškimi viri in storitvami ter lahko te veščine uporabljajo v praksi pri vodstvenem delu, ki podpira obvladovanje zaposlenih, vire in različne življenjske situacije. Lastna sredstva nadzornikov so se izboljšala tudi z njihovo udeležbo v mentorstvu in medsebojni podpori. Na družbeni ravni so bili v okviru projekta izvedeni konkretni ukrepi za preprečevanje in zmanjšanje utrujenosti pri delu, tako da so postali vidni na ravni posameznika, delovne skupnosti in nadzornika, ter ukrepi na socialni ravni, ki jih je mogoče uporabiti za preprečevanje utrujenosti pri delu. Tako smo razvili lasten model ravnovesja na delovnem mestu, ki celostno upošteva dobro počutje zaposlenih na delovnem mestu, tudi z vidika ravnovesja med poklicnim in zasebnim življenjem.