Da bi podprli brezposelne, neizobražene in osamljene mlade, je pomembno najti nove načine in pristope. Spodbujanje blaginje in vključevanja mladih je eno od ključnih vprašanj v naši družbi z vidika trajnostne prihodnosti. Cilj projekta HOPE je spodbujati zaposlitvene možnosti za mlade, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, zlasti ženske in pripadnike spolnih manjšin, z dejavnostmi za krepitev vloge in položaja, ki temeljijo na skupinah. V skupinskih aktivnostih mladi, ki jih zanima digitalna kultura, dobijo skupno vodeno aktivnost, kjer se naučijo novih spretnosti in pridobijo izkušnje vključevanja, samoučinkovitosti in medsebojne podpore. Projekt bo potekal v regijah Južna Karelija in Uusimaa. Cilji projekta: 1. Krepitev zaposlitvenih pogojev mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, zlasti žensk in pripadnikov spolnih manjšin, s skupinskimi digitalnimi hobi dejavnostmi, ki podpirajo dobro počutje in vključevanje. 2. Navdihujoči udeleženci na primer v tehnološkem, informacijskem in digitalnem sektorju. 3. Model poti upanja. Projekt ustvarja model za skupinske dejavnosti, ki jih je mogoče uporabiti za krepitev dobrega počutja in vključenosti v različnih regijah in s strani različnih akterjev v prihodnosti. Dejavnosti projekta: Ukrep 0: Aktiviranje omrežja in načrtovanje poti HOPE: Aktivirajte omrežje, zgrajeno v fazi prijave, da podprete dejavnosti in pridobite potrebne nove stike. Zlasti pomembni so zavezanost ukrepom za mlade, sodelovanje med izobraževalnimi ustanovami in podjetji ter močne povezave z zavodi za zaposlovanje. Koraki poti HOPE so načrtovani z uporabo že pridobljenih in preizkušenih izkušenj, upoštevajo pa se tudi potrebe mladih. Ukrep 1: Skupinske aktivnosti in pot HOPE: Izvedite skupinske dejavnosti, ki so v središču modela poti HOPE. Vsebine dejavnosti so različne razsežnosti vključevanja v digitalno kulturo. Ukrep 2: Sporočilo: Komunikacija se uporablja za zaposlovanje udeležencev v aktivnostih projekta, iskanje partnerjev v podjetjih, šolah in službah za mlade ter razširjanje rezultatov projekta. V komunikaciji se upošteva občutljivost na spol. Komunikacija poteka skupaj s sodelujočimi mladimi. Ukrep 3: Projektno vodenje, vrednotenje in konsolidacija: Med projektom bodo učinki operativnega modela na krepitev dobrega počutja in udeležbe udeležencev ocenjeni z začetnimi, nadaljnjimi in končnimi raziskavami skupin. Med projektom bo vzpostavljen operativni model kot del aktivnosti zavodov za mladino in/ali zaposlovanje. Informacije o učinkih modela se obsežno razširjajo tudi med drugimi akterji, kot so socialni in zdravstveni sektor ter organizacije. Rezultati projekta: Model poti HOPE, razvit v projektu, uporabljajo partnerji in se lahko uporablja v različnih sektorjih. Operativni model podpira prehod storitev TE na odgovornost občin s krepitvijo lokalnega multidisciplinarnega dela za podporo brezposelnim mladim. Projekt je dosegel vsaj 130 mladih, starih od 16 do 29 let, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo. 70 % jih je zaprosilo za zaposlitev, 5 % jih je našlo zaposlitev, 14 % pa se jih ob koncu projekta usposablja. Sodelovanje v podporo mladim, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, med različnimi akterji se je okrepilo. Mladi, vključeni v projekt, so našli poti do poklicnega življenja in izobraževanja, njihovo dobro počutje in udeležba pa sta bila potrjena.