Regija socialnega varstva Pirkanmaa kot glavni akter izvaja skupinski projekt skupaj z regijama storitev za dobro počutje Severne Ostrobotnije in Kanta-Häme. Cilj projekta je razviti in deliti politike za diverzifikacijo stanovanjskih storitev za invalide in s tem okrepiti samostojno življenje invalidov. Cilj je zlasti izvajanje ustreznih določb novega zakona o storitvah za invalide ter zagotavljanje spodbujanja enakosti in boja proti prikrajšanosti s krepitvijo pravic invalidov v skladu s Konvencijo ZN o pravicah invalidov. Skupinski projekt se osredotoča predvsem na k strankam usmerjen in participativen razvoj modelov stanovanjske podpore, ki omogočajo samostojno življenje, ter na ozaveščanje zaposlenih in lokalne mreže strank o pravicah invalidov. V Konvenciji ZN o pravicah invalidov smo vsem invalidom priznali enako pravico, da živijo v skupnosti, da si izberejo kraj bivanja ter kje in s kom bodo živeli. Socialna območja morajo zagotoviti, da imajo invalidi za dosego tega cilja dostop do zadostnega nabora stanovanjskih možnosti in različnih storitev na domu. Novi zakon o storitvah za invalide ne opredeljuje izčrpno, kako bi bilo treba organizirati storitve stanovanjske podpore. Pri projektnem delu želimo vlagati predvsem v nove in raznolike operativne modele, tako da je mogoče stanovanjske možnosti in oblike podpore urediti čim bolj individualno in glede na potrebe na način, ki podpira samostojno življenje. Izziv, opredeljen skupaj s projektnimi partnerji, je, da ni dovolj lažjih alternativ za stanovanja, da obstajajo dolge čakalne vrste za stanovanjske storitve in da je stanovanja težko najti. Mladi se ne morejo preseliti iz svojih domov za otroštvo na način, ki je najprimernejši za njihovo življenjsko obdobje. Glavni cilj skupinskega projekta je k strankam usmerjen razvoj modelov stanovanjske podpore, ki omogočajo samostojno življenje v treh različnih podprojektih 1. Nov koncept mentorstva, namenjen samostojnemu življenju in upravljanju življenja (priseljevanje in stanovanjsko mentorstvo ter družinska podpora), stanovanjski podpori in medsebojni podpori, zlasti za mlade, ki se preselijo v svoj dom. Inovacije, eksperimentiranje in izmenjava učinkovitih modelov tehnologij in digitalnih storitev za stanovanjsko podporo 3. Razvoj in eksperimentiranje z modeli, ki spodbujajo in vključujejo funkcionalno zmogljivost in interakcijo 4. Zagotavljanje pravic, samoodločbe, vključevanja in zasebnosti invalidov na medsektorski način v storitvah Podprojekti področij storitev za dobro počutje izvajajo razvojno delo iz lastnih storitev in demografskih izhodišč. V fazi načrtovanja skupinskega projekta je bilo skupno dogovorjeno, da se uporabi model razvoja uvajanja, ki temelji na metodologiji razvoja delovnih raziskav pri projektnem delu. Namen uporabe te metode je spodbujati izvajanje načrtovanih operativnih reform in zagotoviti, da se stare delovne metode ne bodo še naprej spopadale z novimi. Pri razvoju in implementaciji inovativnih operacijskih modelov vedno obstaja srednja pot med sedanjim in novim konceptom delovanja. Med razvojnim projektom se bomo sistematično zbirali, da bi rešili dvoumnosti in probleme, ki izhajajo iz konfliktov med novo in staro logiko delovanja. (Engeström 1995, Pihlaja in Launis 2005, Tolonen 2015). Prednost skupinskega projekta treh okrožij storitev za dobro počutje je izmenjava znanja in izkušenj, razvoj skupne primerjave in možnost razvoja različnih novih operativnih modelov, ki se neposredno izvajajo in so zakoreninjeni v praksi. Zaradi projekta bodo možnosti za stanovanjsko podporo za invalide raznolike, zato bo struktura stanovanjskih storitev lažja. Cilj razvoja storitev stanovanjske podpore je zagotoviti čim bolj neodvisno življenje in stanovanje, tako da lahko vsak invalid z ustrezno podporo živi v obliki stanovanja, ki ustreza njegovim potrebam. Cilj projekta je vključiti strokovno znanje organizacijskega in združenja ter izkušnje strokovnjakov v razvojno delo v različnih fazah projekta.
