Človeški viri niso le najpomembnejši element zdravstvenih virov, temveč jih je tudi najpočasneje zagotavljati ter jih je najtežje regulirati in upravljati. Zagotavljanje in optimalno razporejanje človeških virov v zdravstvu je počasen proces, ki traja več let, učinek zdaj sprejetih ukrepov pa je opazen šele po 7–10 letih. Ena od glavnih težav, s katerimi se soočajo človeški viri v zdravstvenem varstvu v Bolgariji, je neuravnotežena ozemeljska porazdelitev zdravnikov in zmanjšanje privlačnosti nekaterih specializacij zanje, zato jih manj zdravnikov izbere za svoj poklicni razvoj. Zdravniki so skoncentrirani na gospodarsko bolj razvitih območjih z medicinskimi univerzami. Druge regije se soočajo s pomanjkanjem delovne sile. Ključni izziv je pritegniti mlade zdravnike, da nadomestijo starajočo se delovno silo na območjih države, kjer je zdravstveno zavarovanje nižje. Na nacionalni ravni je bilo ugotovljeno sedanje ali pričakovano pomanjkanje strokovnjakov za nekatere medicinske specializacije. V zadnjih letih so se mladi zdravniki obrnili na specializacijo v večjih mestih, predvsem Sofiji, Plovdivu in Varni, pa tudi v privlačnih medicinskih specializacijah, kjer na nacionalni ravni ni ugotovljenega primanjkljaja. Če ne bodo sprejeti ciljno usmerjeni ukrepi, se bodo ugotovljeni primanjkljaji v prihodnosti še poslabšali, kar bi prebivalstvu otežilo dostop do nekaterih vrst zdravstvene oskrbe. V zvezi s tem bo podpora v okviru komponente 2 namenjena zagotavljanju ugotovljenega pomanjkanja strokovnjakov diplomantom na nekaterih območjih države, spodbujanju usposabljanja v državi zunaj glavnega mesta in diplomantom nekaterih specializacij z največjim trenutnim ali pričakovanim pomanjkanjem strokovnjakov. To bo pomagalo doseči bolj uravnoteženo teritorialno porazdelitev strokovnjakov v državi in povečalo privlačnost nekaterih specializacij s pomanjkanjem strokovnjakov.