Ministrstvo za notranje zadeve v skladu s členom 12(e) in (f) zakona št. 42/1994 državnega sveta Slovaške republike o civilni zaščiti organizira in upravlja informacijski sistem civilne zaščite ter določa osnovne tehnične in operativne pogoje tega sistema. Informacijski sistem Civilne zaščite v skladu s tem zakonom sestavljata glasna služba in Informacijska služba Civilne zaščite, pri čemer poročevalska služba zagotavlja zgodnje opozarjanje prebivalcev in obveščanje oseb, ki se ukvarjajo s posledicami izrednega dogodka, ter občin o grožnji ali pojavu izrednega dogodka (v nadaljnjem besedilu: opozarjanje prebivalstva in obveščanje oseb). V skladu s členom 2(3)(f) odloka ministrstva za notranje zadeve št. 388/2006 se opozarjanje prebivalstva in obveščanje oseb zagotavljata prek javnih elektronskih komunikacijskih omrežij. Slovaška republika mora zagotoviti opozarjanje prebivalstva v skladu z veljavno zakonodajo (Zakon št. 452/2021 o elektronskih komunikacijah, kakor je bil spremenjen), tudi s pošiljanjem opozoril in sporočil v sili zadevnim končnim uporabnikom. Glede na to, da Slovaška republika za izpolnitev te obveznosti izvaja tehnologijo celične radiodifuzije, je treba zagotoviti, da so operacijski sistemi za mobilne telefone na ozemlju Slovaške republike po prejemu s to tehnologijo in opredeljenimi kategorijami sporočil pravilno vzpostavljeni v skladu z evropskim standardom ETSI TS 102 900 EU-ALERT. Oddelek za krizno upravljanje ministrstva za notranje zadeve Slovaške republike, Raziskovalni inštitut za komunikacije in ministrstvo za promet Slovaške republike trenutno sodelujejo pri besedilu tehničnih informacij o standardizaciji za namene izvajanja evropskega sistema javnega opozarjanja v skladu z ETSI TS 102 900 EU-ALERT in 3GPP TS 23.041 standarda za tehnično izvajanje celične radiodifuzijske storitve (CBS). Nato bo konec leta 2024 na podlagi dogovorjenega besedila informacij o tehnični standardizaciji spremenjen odlok št. 388/2006 ministrstva za notranje zadeve Slovaške republike, s katerim bodo dodane podrobnosti o opozorilu prek elektronskih komunikacijskih omrežij. V skladu s temi obveznostmi na podlagi nacionalne zakonodaje je MVSR odgovorna za tehnično zagotavljanje, da ponudniki mobilnih medosebnih komunikacijskih storitev na podlagi številke zadevnim končnim uporabnikom posredujejo javna opozorila v skladu z zahtevami iz člena 110 „sistema javnega opozarjanja“ Direktive (EU) 2018/1972 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o Evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah (v nadaljnjem besedilu: zakonik). Člen 110 navedenega zakonika, naslovljen „Sistem javnega opozarjanja“, določa: Države članice do 21. junija 2022 zagotovijo, da ponudniki mobilnih medosebnih komunikacijskih storitev na podlagi številke (v nadaljnjem besedilu: podjetje) na podlagi imenovanja pristojnih organov posredujejo javna opozorila prizadetim končnim uporabnikom, tudi gostujočim uporabnikom, ki se nahajajo na geografskih območjih, ki bi lahko bila v opozorilnem obdobju izpostavljena grozečim ali nastajajočim večjim izrednim razmeram in nesrečam. Da bi končne uporabnike, ki vstopajo v državo članico, obvestili o obstoju takih sistemov javnega opozarjanja, bi morala ta država članica zagotoviti, da ti končni uporabniki prek SMS samodejno, brez nepotrebnega odlašanja in brezplačno prejmejo lahko razumljive informacije v zvezi s prejemanjem javnih opozoril, tudi prek mobilne terminalske opreme, ki ni aktivna za storitve dostopa do interneta. Cilj projekta je povečati stopnjo pripravljenosti prebivalstva na sistem zgodnjega opozarjanja v izrednih razmerah. Projekt po svoji naravi izpolnjuje cilje razpisa za podporo prilagajanju podnebnim spremembam ter preprečevanju tveganj nesreč in odpornosti nanje, ob upoštevanju ekosistemskih pristopov, da bi posodobili tehnologije in uvedli ciljno usmerjene sisteme zgodnjega opozarjanja za prebivalstvo, razširili njihovo ozemeljsko dostopnost ter razvili, vzdrževali in okrepili sisteme napovedovanja in opozarjanja, vključno s spremljanjem vseh tveganj nesreč, ki prispevajo k zmanjšanju škode, ki jo povzročajo. Cilj projekta temelji tudi na zahtevah več strateških dokumentov, zlasti Sendajskega okvira za zmanjševanje tveganja nesreč za obdobje 2015–2030 (Sendajski okvir za zmanjševanje tveganja nesreč za obdobje 2015–2030), v katerem se je Slovaška republika zavezala, da bo podpirala doseganje ciljev, zlasti na področju preprečevanja nesreč, pripravljenosti in odpornosti nanje. Sendajski okvir kot del globalnih ciljev poziva k znatnemu povečanju razpoložljivosti sistemov zgodnjega opozarjanja. Oblikovanje Sendajskega okvira in naloge, ki iz njega izhajajo, so bile objektivno pogojene z znatnimi podnebnimi spremembami, zaradi katerih so naravne nesreče vse intenzivneje in pogosteje prizadele različna ozemlja kot v preteklosti. Škoda, ki jo povzročijo takšne nesreče, se vsako leto povečuje. Zahvaljujoč temu projektu se bosta povečala razpoložljivost sistema zgodnjega opozar
