Nujna potreba po prehodu na brezogljično gospodarstvo do leta 2050 presega zmožnost distribucijskega sistema, da čim bolj poveča prodor zelene energije. Zaradi obstoječih ciljev, določenih na nacionalni in evropski ravni, je ta potreba pomembna (npr. cilj Evropske unije „Podnebno nevtralna EU do leta 2050“ ter nacionalni energetski in podnebni načrt za izvajanje do leta 2030). Že zdaj se je prodor OVE v zadnjih letih znatno povečal, njegova stopnja rasti pa se povečuje. Ta penetracija predstavlja velike izzive za distribucijska omrežja, saj njihov razvoj skozi čas ne more podpreti maksimizacije te penetracije. Da bi to omogočili, je treba prenoviti distribucijsko omrežje in preoblikovati način delovanja sistema. Pojasnjeno je, da je distribucijski sistem opredeljen kot vsak sistem, ki vključuje električne vode srednje in nizkonapetostnih omrežij med avtomatskimi odklopniki tokokrogov ali srednjenapetostnimi stikali v razdelilno-transmisijskih postajah in/ali primarnih razdelilno-transformatorskih postajah, ki se uporabljajo za distribucijo električne energije iz proizvodnih enot ali drugih vstopnih točk do točke dobave odjemalcem ali drugim uporabnikom, ter vso električno opremo, naprave in števce v zvezi z distribucijo električne energije. Predlagani projekt bo omogočil potrebno opazljivost, nadzor in prilagodljivost v realnem času, tako da se bodo lahko omrežja povezala in integrirala uporabnike, zelena energija pa bo lahko nemoteno tekla. Z drugimi besedami, predlagani projekt naj bi dosegel potreben nadzor in kontrolo distribucijskega omrežja z doseganjem učinkovitejšega upravljanja in optimizacije distribucijskega sistema. Poleg pravočasne in učinkovite vključitve obnovljivih virov energije in nastajajočih tehnologij v sistem (skladiščenje, prilagajanje odjema, promet z električno energijo) je avtomatizacija distribucijskega sistema ključni pogoj za izboljšanje kazalnikov zanesljivosti in varnosti omrežja ter zagotavljanje pravilnega delovanja konkurenčnega trga električne energije (regulativni sklep CERA št. 01/2015 o zasnovi trga). Avtomatizacija in posodobitev srednje- in nizkonapetostnih omrežij (vključuje večino naročil, prijavljenih za sofinanciranje zunaj pogodbe z naslovom „Dobava, dobava, namestitev, ureditev in nadzor nove infrastrukture IT za nacionalni center za nadzor distribucije“ terVgradnja in delovanje sodobnega sistema SCADA/ADMS ter hkratna vzpostavitev in delovanje nacionalnega centra za nadzor distribucije (EKED).Z izvajanjem projekta se pričakujejo naslednji rezultati/dosežki:Posodobitev srednje- in nizkonapetostnih omrežij z namestitvijo novih stikalnih mehanizmov in stikal, ki se namestijo v distribucijski sistem EAC za zbiranje informacij.Razvoj celotne infrastrukture za EKED, tj. regionalne opreme in nove infrastrukture IT za sistem SCADA/ADMS; Polno delovanje EKED na osnovi 24x7 (Delovanje EKED ni sofinancirano) Namestitev orodij/aplikacij za upravljanje distribucijskega sistema, pravilno delovanje konkurenčnih platform električnega sistema, integracijskega sistema in sistema ANEWC z integracijo preostalega električnega sistema. Pojasnjeno je, da so končni uporabniki opredeljeni kot odjemalci, samoporabniki (ki proizvajajo za lastno porabo), proizvajalci, objekti za shranjevanje energije, ki so neposredno priključeni na omrežje, itd., pri čemer ima lahko vsak od njih različne koristi. Če pa se sklicujemo na koristi na splošno, so to:Gospodarske koristi: ker bodo projekti sofinancirani, bo večino stroškov projekta (približno 70 %) kril SPP. V nasprotnem primeru bi se ti stroški zaračunali na račune strank. V zvezi z zaračunavanjem stroškov projekta uporabnikom omrežja je pojasnjeno, da je izvajanje projektov nadgradnje in razvoja, povezanih z omrežji EAC, zahteva regulativnih odločb in ustrezne evropske zakonodaje. Če projekti niso sofinancirani, se vsi skupaj štejejo kot „omrežni stroški“ in se zaračunajo na račun vsakega uporabnika. Če bo projekt sofinanciran, njegovi stroški niso vključeni v izračune ustreznih pristojbin za uporabnike. Možnost znižanja stroškov električne energije za končne odjemalce: možnost pravočasne in neomejene namestitve lastne proizvodnje, storitev konkurenčnih trgov električne energije, možnost sodelovanja v programih in storitvah prožnosti z njihovimi prožnimi viri (proizvodnja, skladiščenje, polnilno mesto za električna vozila, pa tudi druga bremena) končnim odjemalcem omogočajo odpravo stroškov električne energije. končni odjemalci bodo deležni boljše kakovosti storitev: zmanjšanje izpadov električne energije, zmanjšanje izpadov, izboljšanje kakovosti električne energije (prenapetosti, podnapetosti itd.), boljše informacije in storitve v primeru okvare ter celo skrajšanje časa priključitve na omrežje za aplikacije. Predlagani projekt se je začel izvajati leta 2021, nadgradnja pa naj bi bila stalna in sorazmerna s širitvijo omrežja. Omeniti je treba, da se koristi tega projekta čim bolj povečajo s sinergijo z drugimi projekti, ki jih za sofinancir
